Ministrstvo je o končnem predlogu prvega paketa davčnih sprememb spregovorilo na današnji novinarski konferenci. Kot so pojasnili že pred dnevi, se najpomembnejši del prvega paketa nanaša na naslavljanje konkurenčnosti našega gospodarstva. "Srednje- in dolgoročno je ključno povečevanje dodane vrednosti, ker je to edini način, da bomo ustrezno naslovili vse izzive in pričakovanja prebivalcev naše države," je v ponedeljek pojasnil minister za finance Klemen Boštjančič. O podrobnostih ni želel govoriti, je pa dejal, da je optimističen tako glede sprejema prvega paketa davčnih sprememb kot dodatnih ukrepov, ki jih bodo na ministrstvu predstavili jeseni. Spremembe sta podrobneje pojasnila Boštjančič in državna sekretarka Katja Božič.
Drugi paket sprememb, ki vključuje še bolj celovite ukrepe, a se o njem še niso dogovorili in tako podrobnosti še niso znane, bodo predstavili v drugi polovici leta oziroma zaključku leta. Ta paket bo vključeval tudi obdavčitev premoženja.
Boštjančič je na današnji novinarski konferenci znova ponovil, da ne govorijo o davčni reformi, temveč vrsti ukrepov oziroma »davčnih spremembah,« s katerimi želijo povečati produktivnost in konkurenčnost. Izpostavil je še, da so spremembe uskladili z delovno skupino in strateškim svetom ter da so ukrepi ciljno naravnani. V prvem koraku, torej s prvim paketom bodo podprli zaposlene z višjo dodano vrednostjo. Ta bo predvidoma v veljavo stopil z letom 2025. Vključuje tri ukrepe, usmerjene v privabljanje ključnih kadrov z dodatno vrednostjo v Slovenijo, davčne spodbude za nagrajevanje v start up podjetjih ter nagrajevanje z delnicami in deleži.
Kar zadeva prvo spremembo, se predvideva ugodnejše davčne obravnave za privabljanje novih kadrov v Slovenijo. Gre za tujce ali Slovence, ki trenutno delajo v tujini. Po besedah ministra bo to veljalo za visoko kvalificirane in izkušene kadre mlajše od 40 let. In sicer se zanje predvideva zmanjšanje dohodnine v višini sedmih odstotkov prejete plače za obdobje petih let. Zavezancem želijo s tem »olajšati prehod v novo okolje in v domovino privabiti tiste Slovence, ki so zaradi dela, pridobivanja različnih izkušenj ali kaj drugega, prekinili prebivanje v Sloveniji.« Hkrati želijo s tem privabiti več tujega znanja. Poudaril je, da je javno finančne učinke tega ukrepa z naslova davkov in prispevko sicer težko oceniti, a da namen tega ukrepa ni višina finančnih prilivov.
V primeru davčnih spodbud za nagrajevanje v inovativnih zagonskih podjetjih ukrep predvideva razbremenitev določenega dela tveganj za posameznike in kadre s posebnimi znanji, »zlasti v primeru, ko podjetju ne uspe.« Pojasnil je še, da se ta podjetja v začetnih fazah srečujejo tudi z likvidnostnimi težavami, zato z ukrepom zamikajo »trenutek nastanka obveznosti za plačilo davkov in prispevkov z naslova dohodka iz delovnega razmerja na kasnejši datum.«
Obenem pa želijo s predlaganimi ukrepi na ministrstvu odpraviti nekatere pomanjkljivosti davčnega sistema, ki so jih ugotovili v stiku z gospodarstvom in drugimi zavezancu. Čeprav so ti ukrepi bolj ciljno naravnani, naj bi imeli po mnenju Katje Božič lahko tudi širši učinek. Na področju davka na dodano vrednost (DDV) je npr. predlagan dvig meje za vstop v sistem DDV s 50.000 na 60.000 evrov, predlaga se tudi oblikovanje posebnih DDV skupin, znotraj katerih bi bile posamezne transakcije izločene iz obdavčitve, poroča STA. Predlaga se širitev obdobja koriščenja olajšave za digitalno in zeleno z enega na pet let. Predlaga se tudi ohranitev ničelne bonitete za električna vozila za pet let, po tem pa bi bila boniteta polovična glede na tisto za ostala vozila. Sistem ničelnih bonitet bi se razširil tudi na električna in navadna kolesa.
Obdavčitev normirancev in trošarine
Na ministrstvu za finance bi posegli tudi v sistem obdavčitve normiranih samostojnih podjetnikov oziroma tako imenovanih normirancev. Dvig za vstop v sistem bi se s 50.000 evrov dvignil na 60.000 evrov, najvišja dovoljena meja za polne normirance pa bi se znižala s 100.000 na 60.000 evrov, za popoldanske s. p. pa s 50.000 na 30.000. Znotraj tega bi se nekoliko spremenila tudi obravnavava priznanih normiranih stroškov, še poroča STA.
Nabor ukrepov prinaša tudi predlog zvišanja obdavčitve, in sicer bi se za sladke ter energijske pijače stopnja DDV dvignila z 9,5 odstotka na 22 odstotkov, trošarine na pivo in žgane pijače pa bi se zvišale za sedem odstotkov. Po besedah Boštjančiča in državne sekretarke Božič so pri tem iskali ravnovesje med interesi javnega zdravja in gospodarstva, bi pa lahko v prihodnje sprejeli še dodatne ukrepe, saj se recimo za zdaj niso dotaknili sladke in mastne prehrane.
Izdajanje računov pri avtomatih
Glede kritik v primeru zahteve po izdajanju računov pri avtomatih za blago, ki je v zadnjih dnevih dvignila nekaj prahu, je Boštjančič poudaril, da gre za posebnost, ki je v zakonu o DDV prisotna že dolga leta. In sicer gre za izjemo, ki velja samo za avtomate za blago, ne pa tudi za avtomate za parkirnino in druge. Zakaj so se odločili za ta korak? Po besedah Boštjančiča gre za nelojalno konkurenco, na katero je opozarjal tudi del gospodarstva, predvsem gostinci. Poudaril je še, da je ključen cilj sicer omejiti možnosti zlorab, ki pa so pri avtomatih, ki ne izdajajo računov, bistveno višje. Glede opozoril, da teh avtomatov ni moč prirediti za izdajanje računov, temveč da bodo potrebni novi, je Boštjančič izpostavil, da je po njihovih podatkih večina avtomatov v Sloveniji narejenih na enaki osnovi kot v sosednjih državah, kjer pa se računi izdajajo. »Torej jih ni potrebno zamenjati, temveč je potrebna zgolj neka tehnična nadgradnja.«
Vedno nekdo zažene vik in krik
Dotaknil se je še komunikacije in tega, zakaj je pomembno, da iz strateške skupine za davke ne uhajajo informacije, kar se na njegovo zadovoljstvo tokrat ni zgodilo. »Ne zato, ker bi bili a priori proti temu, da se informacije delijo, nič ni skrivnostnega, temveč zaradi slabih izkušenj iz preteklosti glede preuranjene komunikacije, ker potem nikogar več ne zanimajo dejstva.« Podobno je v primeru teh nesrečnih avtomatov. Zdaj se ustvarja vtis, kot da je izdajanje računov na avtomatih ena od glavnih zadev, a je to zgolj eden od manjših ukrepov v paketu. Dodal je, da sicer razume Trgovinsko zbornico, da je »naredila vik in krik, ker ga naredi ob vsaki spremembi, ki se tiče njihovih članov.« Zdaj bo mesec dni razprave in vsak bo lahko povedal svoje pripombe, po potrebi pa bodo kakšnega od ukrepov tudi preoblikovali. Pojasnil je še, da običajno kakšna skupina zažene vik in krik, s tem pa se »zamegli bistvo predlaganih davčnih sprememb in v veliki meri, to kažejo tudi izkušnje iz lanskega leta, ubijejo še kako dobre ideje.« Kot primer je navedel lanskoletni predlog, ki je bil pozneje umaknjen, in sicer, »da smo želeli obdavčiti prevoz in prehrano. To je recimo ena, kako naj rečem, norih, banalnih, izmišljenih trditev, ki jo je večina medijev začela povzemati, ker je eden začel pisati. Plaz se je sprožil, s tem pa so bile vse tiste spremembe, ki so bile predlagane, reducirane na komentiranje tega.« Po njegovih besedah potem nobena pojasnila, da ni bilo tako niti mišljeno niti zapisano, da gre zgolj za poenostavitev zadev, niso več zalegla. Boštjančič »popolnoma enako, ali še bolj« pričakuje v primeru prihajajoče debate okoli obdavčitve premoženja. »Obdavčitev premoženja, že zdaj napovem, bo zajemala zelo majhen odstotek Slovencev, a gre za tisti odstotek, ki pa je seveda zelo zainteresiran, da se to ne zgodi, in seveda ima veliko moč, tudi v medijih, da to prepreči, da se začne spet strašiti.«
Predlagani ukrepi bodo šli po predvideni potrditvi izhodišč zanje v četrtek na seji vlade nato v obliki zakonodajnih predlogov v javno obravnavo v petek ali ponedeljek, vlada naj bi jih dokončno potrdila v septembru, DZ pa pravočasno za njihovo uveljavitev s 1. januarjem 2025, poroča STA.
