Kot ugotavlja arhitektka Mateja Sušin Brence iz podjetja M Mundus, marsikatera mesta pri uporabi svojega prostora obidejo preverjene izkušnje iz preteklosti. »Kot opažamo s kolegi arhitekti, občine kot pripravljavci prostorskih aktov in tudi javnost kot uporabnik prostora, gre pri umeščanju trgovskih središč danes samo za težnjo maksimalne pozidave in asfaltiranih površin z velikim pomanjkanjem odnosa do prostora. Za primerjavo poglejmo Blagovnico Brežice, ki je odprla vrata pred slabimi 45 leti. Takrat so tam načrtovali park, zasaditev dreves na parkiriščih, vhodne ploščadi, na katerih so potekali razni dogodki. Bila je hkrati mesto druženja, družbeno vozlišče. Toliko let nazaj smo znali bolje kot zdaj. Pozabili smo na to, kar smo že znali in vedeli, da je dobro, kar smo imeli radi,« pravi.
Zeleni pas
Brežicam je v zadnjem času očitno ušla iz rok priložnost za ponovitev prostorskega modela Blagovnice Brežice. Najnovejša pozidava ob Cesti svobode, kjer je v enem delu servisni center, preostalo pa je zasebni investitor predvidel za trgovine, je za zdaj brez opazne ozelenitve prostora. Priložnosti in nuji, da prostor na široko zadiha s parkovnimi pljuči, pa se očitno niso izognili pri snovanju trgovskega središča, ki nastaja v bližini prej omenjenega trgovskega središča in na drugi strani Ceste svobode. »Pri umeščanju novega trgovskega središča, ki prihaja v Brežice, smo v nasprotju z drugimi, zgrajenimi v zadnjih letih, načrtovali ureditve na način, da poleg svoje osnovne funkcije tvorijo kakovostnejši obulični prostor, zelene površine (drevored, parkovne ureditve, zelene bariere in druge zasaditve), in vanj umestili večnamensko ploščad, namenjeno druženju ter prehajanju javnega prostora k trgovskemu območju,« pravi Mateja Sušin.
Kot primer odgovorno in z občutkom urejenega mestnega prostora v Brežicah omenja tudi Bizeljsko cesto. Ta je široka in nudi dovolj prostora za vse uporabnike prometa, na njej so parkirišča, ob njej je zeleni pas z drevesi, ki »odmika« to cesto od sosednjih površin, na katerih so stanovanjski bloki s parkirišči. V nasprotju s to staro mestno ulico je novejša Cesta svobode, ki naj bi bila nova trgovsko-poslovna os in deloma mestna ulica novega središča Brežic, le cesta in z enostransko skupno površino za pešce ter kolesarje. Vzdolž ceste ni dreves, razen nekaj tistih na začetku v parku pri že omenjeni Blagovnici Brežice. »Toda brežiški OPN predvideva cestni profil z vmesnim obojestranskim zelenim pasom z drevoredom. Škoda, da ni bilo za vzpostavitev tega dovolj ozaveščenosti do prostora in energije,« pravi Sušinova.
Izkoristiti prazne stavbe
Ob nastajanju občinskega podrobnega prostorskega načrta za trgovsko središče, ki ga bodo zgradili ob Cesti svobode, v bližini omenjenega že zgrajenega, sta se s predlogi o urejanju mesta vključila med drugim Tadeja Šepec Bizjak in Grega Bizjak iz Arhitekturnega biroja NAINO. Z nameravano gradnjo se namreč ne strinjata. Kot sta povedala, so že na delavnicah o prostorskih vizijah mesta Brežice prebivalci jasno povedali, da želijo več zelenih površin, zazelenitev obstoječih mestnih delov in ne novih nakupovalnih središč, še zlasti ne, če bi zaradi njih mesto izgubilo še dodatne zelene površine.
Kot opozarjata in sta tudi zapisala v pripombe k OPPN, je v Brežicah precej zapuščenih objektov, ki kličejo po prenovah in posledično k revitalizaciji mesta. Zato občini predlagata, da nove trgovine, ki naj bi bile v omenjenem načrtovanem trgovskem središču, raje umestijo v zapuščene obstoječe objekte in tako pomagajo oživiti mesto. »Ob tem ne mislimo samo na Blagovnico Brežice, kamor bi se tretjina tega programa lahko preselila veliko prej in za manj denarja. Drugi programi trgovin bi se lahko na primer selili v prazne hiše središča mesta (mogoče po modelu soinvestitorstva ali javno-zasebnega partnerstva). Središče bi spet zaživelo in hiše ne bi propadale,« pravi Grega Bizjak.
V mestu bi lahko, kot poudarjata Tadeja in Grega Bizjak, vsaka prazna hiša dobila nov program. Spar bi denimo lahko Cesti prvih borcev ponudil manjkajočo špecerijsko prodajalno, Müller lahko tudi dobi svojo prazno hišo ... Več kot dobrodošel bi bil kakšen bistro za hitre malice ali kosila, ki bi lahko, tako kot nekatere trgovine, zasedel pritlične ulične prostore. V nadstropjih, kolikor jih je na voljo, pa bi lahko uredili neprofitna stanovanja ali študentske sobe, ko že imamo fakulteto. Tako bi brežiško mestno središče zaživelo popolnoma drugače, poudarjata Tadeja in Grega Bizjak.
Park do stadiona
Nujno bi po njunem mnenju morali ščititi zeleni mestni rob. Stari mestni park postaja premajhen za vse, kar prihaja, in bo prej ali slej potreben pomladitve. V Brežice prihaja približno tisoč novih prebivalcev, saj gradijo dve večji stanovanjski soseski. Zato bi bilo namesto omenjenega predvidenega trgovskega središča bolj smiselno ustvariti nov park, ki bi bil povezan s stadionom pri Strokovnem izobraževalnem centru ter bi nudil prostor rekreativcem in sprehajalcem. »Pomembno bi bilo, da bi bil zasajen z večjimi drevesi, saj so 'rekreativne' poti ob jezeru hidroelektrarne, ki, verjamemo, še niso dokončane, sredi dneva neuporabne zaradi premočnega sonca,« pravi Tadeja Šepec Bizjak.
Z ozelenitvijo bi, kot je prepričan Bizjak, lahko nekoliko popravili obstoječo ureditev Ceste svobode, do katere je kritična tudi Mateja Sušin Brence. »Parkovna ureditev ob Cesti svobode bi zmanjšala delni negativni vpliv že zgrajene trgovske stavbe trgovine Eurospin, ki predstavlja očitno napako v prostoru,« pravi Grega Bizjak.
