Za Kumra je nova kolesarska steza dokaz povezovanja velenjske in mislinjske občine, dokaz povezovanja dveh regij, dokaz dobrega sodelovanja ministrstva za okolje, podnebje in energijo ter ministrstva za infrastrukturo.
Današnji dogodek je po njegovih besedah nov pomemben korak na poti trajnostnega razvoja, na poti, ki so jo začrtali že pred leti. V preteklih letih je Slovenija namenila znatna sredstva za razvoj kolesarske infrastrukture, je dejal.
V zadnjih 10 letih je bilo teh sredstev več kot 200 milijonov evrov, skupaj z investicijami občin pa več kot 250 milijonov evrov. Z njimi so vzpostavili več kot 500 kilometrov kolesarskih površin, zgradili 700 kilometrov kolesarskih povezav, sofinancirali nastanek 20 sistemov izposoje javnih koles ter omogočili veliko javnih parkirnih mest za kolesa.
Samo v zadnjih treh letih je pristojno ministrstvo v kolesarsko infrastrukturo investiralo 31 evrov na prebivalca na leto, kar Slovenijo uvršča med države, ki v kolesarjenje vlagajo največ, to so Nizozemska, Irska in Nemčija.
Kumer je tudi izpostavil, da so na podlagi lanskega javnega razpisa za mestne občine za financiranje mobilne infrastrukture zagotovili nekaj več kot 77 milijonov evrov, ki jih že črpajo občine za obdobje treh let, pripravljajo pa že nov javni razpis v višini 48 milijonov evrov.
Iz sklada za podnebne spremembe bodo zagotovili še sredstva v višini 42 milijonov evrov, namenjena izboljšanju obstoječega omrežja aktivne mobilnosti za večje infrastrukturne projekte.
Dejal je še, da bo v kratkem objavljen javni razpis za subvencije fizičnim osebam za nakup električnih koles za vsakodnevne poti, skupaj bo na voljo štiri milijone evrov v treh letih. Ocenil je, da bodo letos subvencionirali nakup preko 5000 novih električnih koles.
35 kilometrov kolesarske poti, primerne tudi za družinsko kolesarjenje
Infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek je povedala, da se nova kolesarska pot začne v Selu pri Velenju in v dolžini 9,4 kilometra skozi sotesko Huda luknja pripelje do Gornjega Doliča, kjer se naveže na že obstoječo kolesarsko pot Štrekna, ki po trasi opuščene železniške proge pelje do Slovenj Gradca in naprej do Dravograda.
Skupaj to pomeni 35 kilometrov kolesarske poti, primerne tudi za družinsko kolesarjenje. Projekt po njenem mnenju ni bil enostaven, saj je bilo treba obnoviti tri obstoječe predore, in sicer Paka ena in Paka dve ter Huda luknja, ki je dolg več kot 420 metrov.
"Zgrajeni so tudi nov predor Legi kamen v dolžini 105 metrov, štirje novi nadvozi preko glavne ceste, dva nova mostova, obnovljena sta dva lesena mostova ter štiri nova počivališča za kolesarje. Denar za izvedbo, dobrih 18 milijonov evrov, smo zagotovili skupaj z ministrstvom za okolje, podnebje in energijo iz podnebnega sklada, pomemben delež je prispeval tudi evropski sklad za regionalni razvoj," je povedala Bratušek.
Pojasnila je še, da je na kolesarski povezavi prišlo zaradi nedavnih vremenskih ujm do večje škode. Na dveh odsekih je reka Paka spodkopala nasip, po katerem poteka povezava in del trase se je porušil. Škoda je nastala tudi na bankinah, ograjah, vodnogospodarskih ureditvah, spodnjem ustroju in posledično vozišču kolesarske poti.
Velenjski župan Peter Dermol je dejal, da je občina za gradnjo omenjene kolesarske poti prispevala 2,7 milijona evrov iz dogovora za razvoj regij. Meni tudi, da so imeli zelo zahtevno nalogo iskati lastnike določenih parcel za gradnjo kolesarske poti. Eden izmed lastnikov je že bil pokojni, vendar je velenjska občina njegove dediče izsledila v Nemčiji in od njih odkupila zemljišča za gradnjo.
Direktor občinske uprave na Občini Mislinja Blaž Šaloven je ocenil, da bo nova kolesarska povezava, za katero je občina iz dogovora za razvoj regij zagotovila skoraj 1,5 milijona evrov, pomenila veliko dodano vrednost tako za lokalno prebivalstvo kot pri dnevnih migracijah. Meni tudi, da omenjena kolesarska povezava ponuja precejšnje možnosti glede nadaljnjega razvoja turizma.
V velenjski občini si želijo tudi dodatnih naložb v ceste
Kot je na današnjem delovnem sestanku z ministrico Bratušek dejal Dermol, ni bil od 40 kilometrov državnih cest v občini v zadnjih letih temeljito obnovljen niti en kilometer. Kot eno prednostnih nalog je izpostavil sanacijo Kidričeve in Šaleške ceste, ki sta nujno potrebni obnove ne le zaradi dotrajanosti cestišča, temveč tudi zaradi nujne celovite obnove komunalne infrastrukture, so sporočili z občine.
Med projekti v teku so izpostavili projektiranje Škalske ceste, pridobivanje dokumentacije za protihrupno ograjo v Pesju ter iskanje rešitev za večjo pretočnost prometa in zagotavljanje pogojev za delovanje nove poslovne cone na območju zahodno od Velenja.
Ministrstvo so na občini pozvali k preučitvi možnosti skrajšanja železniškega tira, ki sega v središče mesta. "S tem bi pomembno izboljšali kakovost bivanja in omogočili nadaljnji razvoj območja," so zapisali.
Ministrica je po njihovih besedah zagotovila, da odgovorni za posamezne projekte delajo s polno paro, a je prednostna naloga ministrstva za letos in prihodnje leto popoplavna sanacija. To sicer ne pomeni, da so drugi projekti opuščeni, je poudarila. Zagotovila je, da bo ministrstvo storilo vse za uresničitev zastavljenih projektov v dogovorjenih časovnih okvirih in skladno s proračunskimi možnostmi, so dodali na občini.
