Devetega junija se bomo volivci in volivke po petih letih spet podali na volišča z namenom, da izberemo predstavnike in predstavnice ljudstva v Evropskem parlamentu. Ta združuje poslanke in poslance iz vseh držav Evropske unije. Evropski parlament ima pomembno vlogo pri oblikovanju evropske politike; sodeluje v zakonodajnih postopkih, ima proračunske in nadzorne pristojnosti, sodeluje pri reviziji pogodb ter ima pravico do posredovanja pred Sodiščem EU. V novem sklicu pa bo ena prvih nalog izvolitev novega predsednika ali predsednice Evropske komisije.
Letos več poslancev
Evropske poslanke in poslanci znotraj predstavniškega telesa zagovarjajo tako interese države, iz katere izhajajo, kot interese politične opcije, ki ji pripadajo. Koliko predstavnikov ima posamezna država, je utemeljeno v Lizbonski pogodbi iz leta 2009, s katero je EU-parlament postal enakovreden Svetu EU. Trenutno v poslanskih klopeh v Bruslju in Strasbourgu, kjer parlament zaseda, sedi 705 poslank in poslancev iz 27 držav, namesto 751, kolikor jih je bilo, preden je Velika Britanija zapustila evropsko družino. Največ mest pripada Nemčiji, 96, Franciji 79 , Italiji 76, Španiji 59, Poljski 59, Sloveniji pa trenutno 8 mest. Po teh volitvah se bodo kvote poslanskih mest spremenile, saj se bodo razdelila še mesta, ki so jih zasedali predstavniki Velike Britanije, tako da bomo Slovenci od letos imeli 9 sedežev.
Politične skupine
Kot že zapisano, poslanci v predstavniškem domu EU poleg nacionalnih uresničujejo tudi interese političnih skupin, ki jim pripadajo. Po parlamentarnih pravilih mora biti politična skupina sestavljena iz najmanj 23 poslancev iz vsaj četrtine oziroma sedmih držav članic. Trenutno pogoje izpolnjuje sedem političnih skupin. Poslanec je lahko član le ene politične skupine, lahko pa se odloči, da ne bo pripadal nobeni izmed njih, in je tako imenovani samostojni poslanec ali, v francoščini, »non-inscrit« (NI). Trenutno je samostojnih 46 poslancev. Politične skupine se lahko oblikujejo kadarkoli v mandatnem obdobju, z združitvijo pa pridobijo številne ugodnosti, saj imajo pomembno vlogo pri določanju dnevnega reda parlamenta, več časa za govor na razpravah, več pisarniških prostorov, osebja in denarja, ki ga lahko porabijo za organizacijo sej in obveščanje. Odločajo tudi o sestavi parlamentarnih odborov in delegacij.
EPP
Trenutno največja in najvplivnejša politična skupina je EPP oziroma Evropska ljudska stranka (Krščanski demokrati), katere člani so tudi naši predstavniki Milan Zver (SDS), Romana Tomc (SDS), Ljudmila Novak (NSi) in Franc Bogovič (SLS). Skupina ima 176 poslancev in poslank, ki prihajajo iz 44 držav in kar 84 različnih političnih strank. Kot imajo zapisano na spletni strani, gre za desnosredinsko stranko, ki jo trenutno vodi Nemec Manfred Weber, iz njenih vrst pa prihaja tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Kot pravijo, si želijo uspešno Evropo, ki bo podpirala prosti trg, a bo hkrati socialno zavedna.
S&D
Na drugem mestu po velikosti je S&D, Skupina naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu, ki ji pripadata tudi člana stranke SD Matjaž Nemec in Milan Brglez. Skupina ima 139 poslanskih mest. So levosredinska skupina, ki poleg tega, da podpira Ukrajino, med svoje prioritete šteje enakost spolov in pravice žensk, dostopnost stanovanj, zeleni prehod, delavske pravice in digitalizacijo ter ne nazadnje boj proti fašizmu in desnemu ekstremizmu.
Renew
Sledi ji zveza Renew Europe s 102 poslanskima mestoma. Renew je liberalna, proevropska politična skupina Evropskega parlamenta, ustanovljena za njegov deveti sklic. Je naslednica skupine Zavezništvo liberalcev in demokratov za Evropo (ALDE), ki je obstajala v šestem, sedmem in osmem sklicu parlamenta. Kot lahko preberemo na spletnih straneh Gibanja Svoboda, se Renew v svojem delovanju osredotoča na zagovarjanje in promocijo temeljnih vrednot Evropske unije, zavzemanje za mir, svobodo, boj proti podnebnim spremembam, ureditev migrantske problematike, vlaganje v trajnostno, zeleno prihodnost ter še močnejšo Evropsko unijo, ki bi države članice še tesneje povezala, navzven pa delovala enotno in z enim glasom. Del skupine sta trenutno tudi Irena Joveva (Svoboda) in Klemen Grošelj (Zeleni Slovenije). Oba sta bila na preteklih volitvah sicer izvoljena kot predstavnika stranke LMŠ. Po priključitvi le te h Gibanju Svoboda sta oba delovala kot člana zveze Renew, ob sestavljanju kandidatnih list pa je Grošelj prestopil k stranki Zelenih Andreja Čuša. H kateri zvezi bi v primeru izvolitve pristopil Grošelj, sicer ni jasno, saj so v torek iz evropske skupine Zelenih poslali odločno sporočilo, da Zeleni Slovenije ne pripadajo njihovi skupini in da prestop Grošlja vidijo kot obupan poskus ohranitve evropskega poslanskega stolčka.
Zeleni
Zeleni/Evropska svobodna zaveza so tako namesto Zelenim Slovenije podporo izrazili stranki Vesna, katere prvi kandidat na letošnjih evropskih volitvah je Vladimir Prebilič. Pred volitvami so si Zeleni, ki imajo trenutno 72 predstavnikov in predstavnic, zadali 12 prioritet, med katerimi so na prvem mestu zeleni prehod in socialne pravice, prehod na 100-odstotno obnovljive vire energije do leta 2040, delo, ki bo omogočalo pravično plačilo za vse, ohranitev narave, dostopna stanovanja za vse ter zdrava hrana, pridelana brez pesticidov.
Levica
Stranka Levica, ki je na prvo mesto svoje liste uvrstila poslanko Natašo Sukič, na evropskem parketu pripada Konfederalni skupini Evropske združene levice, ki ima trenutno v Evropskem parlamentu 37 predstavnikov in predstavnic ter je tako skupina z najmanj zastopniki. Kot ima The Left, kot se po angleško imenuje skupina, napisano na svoji spletni strani, se zavzemajo za delavce in delavke ter njihove pravice, za varstvo okolja, feminizem, človekove pravice. Kot pravijo, zagovarjajo vizijo Evropske unije, ki brani ljudi in planet, na katerem živimo. Verjamejo, da nas Evropa združuje v enakosti, trajnosti in solidarnosti.
ECR
Poleg omenjenih skupin so evropski poslanci in poslanke združeni še v Zavezništvu konservativcev in reformistov v Evropi. Gre za konservativno in evroskeptično skupino, ki ima trenutno 68 predstavnikov in predstavnic. Odcepila se je od Evropske ljudske stranke, glavnina članov pa prihaja iz Poljske (iz stranke Zakon in pravičnost) in Italije (iz stranke Bratje Italije). Kot pravijo na svoji spletni strani, se zavzemajo za vrnitev k tradicionalnim vrednotam, ki temeljijo na »zdravi pameti«. Želijo si Evrope, ki spoštuje želje svojih prebivalcev, ravna skrbno z denarjem davkoplačevalcev in spoštuje suverenost posameznih držav.
ID
Skupina Identiteta in demokracija oziroma ID ima 58 predstavnikov. Identiteta in demokracija je desna do skrajno desna politična skupina Evropskega parlamenta, ustanovljena 13. junija 2019 za deveti sklic Evropskega parlamenta. Sestavljajo jo nacionalistične, desničarske populistične in evroskeptične nacionalne stranke iz desetih evropskih držav. Večina predstavnikov prihaja iz italijanske Legije Mattea Salvinija, francoske stranke Nacionalni zbor, katere prvo ime je Marine LePen, in nemške Alternative za Nemčijo oziroma AfD.
