Slovensko zdravstvo se že več let spopada z velikimi težavami, zdravnikov je bojda premalo, čakalne vrste so predolge, delovne razmere preslabe. 135.684 oseb, ki bivajo v Sloveniji, je brez splošnega zdravnika, okoli 20.000 teh zdravstvene težave rešuje v okviru ambulant za neopredeljene. Da bi družinske zdravnike in drugo zdravstveno osebje, ki še vztraja v javnem zdravstvu, motivirali, da bi z dodatnim delom ohranili delujoč zdravstveni sistem, jim ministrstvo za zdravje izplačuje dodatek za povečan obseg dela. Kot je ministrstvo za zdravje zapisalo v zakon o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema, je dodatek za povečan obseg dela ob posebnih obremenitvah največ:
- 1500 evrov bruto mesečno za zdravnika specialista,
- 750 evrov bruto mesečno za diplomirano medicinsko sestro,
- 600 evrov bruto mesečno za srednjo medicinsko sestro in
- 400 evrov bruto mesečno za zdravstvenega administrativnega sodelavca.
Zakon je bil sprejet julija 2022, višina dodatka in njegovo izplačilo pa sta določena v Pravilniku o določitvi dodatka za povečan obseg dela za posebne obremenitve. Po tem, ko se je z začetkom letošnjega leta izplačevanje dodatkov po starih pravilih zaključilo, je bil 7. februarja sprejet nov pravilnik, mesec dni kasneje pa že njegov popravek.
Akontacija in poračun
Kot nam je povedalo več zdravstvenih delavcev, jim določila, ki jih prinaša nova, popravljena verzija pravilnika, niso najbolj všeč. »Prej smo prejemali ob plači tudi dodatek, zdaj pa nam nakažejo 70 odstotkov neke akontacije, a se je ne upam dotakniti, ker se bo dvakrat letno opravil poračun in se lahko zgodi, da jo bom morala vrniti,« nam pove ena od medicinskih sester, zaposlenih v ZD Ljubljana. »Najbolj trapasto je, da niti ni odvisno od tega, koliko dela opravim,« je še ogorčeno pripomnila.
Razlike v timu
Dodatek za povečan obseg dela je namreč vezan na delo, ki ga opravi celoten tim, ki ga poleg zdravnika sestavljajo še sestra in diplomirana medicinska sestra ter administrativni sodelavec oziroma sodelavka. »Jaz lahko delam kot nora, referenčna sestra pa bo gledala v strop in denar bova vračali obe. Res ne vem, na čigavem zelniku je zrasla ta ideja,« nam je potožila druga sogovornica. Ne prva ne druga ne želita biti imenovani, saj se bojita posledic.
Podatki ZZZS z zakasnitvijo
Zakaj so se že po mesecu dni odločili za spremembo pravilnika in zakaj so uvedli sistem akontacij in poračunov, smo povprašali na ministrstvo za zdravje, kjer so nam pojasnili: »Namen pravilnika je tekoče izplačevanje dodatkov, kar pomeni, da se dodatki izplačujejo pri plači za pretekli mesec. Ker pa natančne podatke o razpoložljivih sredstvih izvajalci od ZZZS prejmejo kasneje oziroma po roku, v katerem morajo obračunati in izplačati plače, se dodatki izplačajo kot akontacija in poračunajo, ko so znani natančni podatki.«
Ministrstvo pojasnjuje
Odgovor ministrstva izpostavlja novo dimenzijo ureditve dodatkov. Denar za izplačilo ni zagotovljen vnaprej, ampak se vsak mesec sproti zagotavlja iz blagajne ZZZS, a le če so na voljo razpoložljiva sredstva. In kaj, če jih ni? Na ministrstvu odgovarjajo, da razpoložljiva sredstva izhajajo iz načina obračunavanja ambulant družinske medicine (ADM) in otroškega in šolskega dispanzerja (OŠD) ter jih je mogoče na nivoju izvajalca vnaprej vsaj okvirno oceniti, glede na opravljeno delo posameznega tima. »Dodatna sredstva iz naslova več opredeljenih oziroma več glavarinskih količnikov so dokaj fiksna, saj število glavarinskih količnikov pri posameznem zdravniku nosilcu tima med meseci bistveno ne niha. Izvajalci morajo tudi vedeti, koliko storitev je opravil posamezni tim, saj je že v zakonu določen pogoj, da se dodatek timu lahko izplača le, če je ta v obdobju pred njegovim obračunom dosegel sorazmerni del načrtovane letne realizacije programa.«
Kot še pojasnjujejo na ministrstvu, naj bi na ta način preprečili, da bi dodatek izplačali tudi timom, ki pogojev in meril ne izpolnjujejo, in da v zdravstvenih domovih tekoče spremljajo, koliko zaposleni delajo, ter ne čakajo zgolj podatkov ZZZS. Na ločeno vprašanje o tem, kako preprečiti, da bi zaradi »slabega člena« v timu morali denar vračati vsi, so na ministrstvu podali mnenje, da je nosilec tima zdravnik, od katerega so odvisni dodatni prihodki, ki se lahko namenijo za nagrajevanje, torej glavarinski količniki ter opravljene storitve. Kot je omenila že ena od medicinskih sester, so timi po zdravstvenih domovih sestavljeni različno in diplomirana medicinska sestra ne dela samo v enem timu, kar lahko povzroči težave. Bolj malo dodatkov si lahko obetajo tudi zdravstveni delavci, ki so v timih z zdravniki, ki so se odločili za stavko, a svojih sodelavcev o tem niso nič vprašali.
