Težave, s katerimi se soočajo zaposleni na upravnih enotah, so posledica dolgoletnega zanemarjanja upravnih enot, je opozoril predsednik Sindikata državnih organov Slovenije Frančišek Verk. Nanje so po besedah predsednika konference sindikata upravnih enot Dragana Stankovića na ljubljanski upravni enoti opozorili pred letom dni z enourno protestno prekinitvijo dela. Konec januarja letos je sledila stavka, ki se ji je v treh dneh pridružilo 41 upravnih enot. V stavki, ki poteka od marca dalje vsako sredo - današnja je že deveta -, pa so bili doslej udeleženi zaposleni iz 55 upravnih enot.
Z današnjim dnem se stavka zaostruje in bo po podatkih sindikata na 34 upravnih enotah trajala do izpolnitve zahtev. Na 15 upravnih enotah bodo še naprej stavkali ob sredah. Poleg treh upravnih enot, ki v stavki od vsega začetka niso sodelovale, pa je še šest takšnih, kjer so prekinili stavkovne aktivnosti. Stanković verjame, da se je to zgodilo, "ker so bili žrtve res hudih, predvsem pa nezakonitih pritiskov s strani njihovih načelnic in načelnikov". Kot je dodal, dnevno dobiva obvestila o tem, "kaj se dogaja na upravnih enotah, kakšne pritiske trpijo zaposleni in kaj vse si upa privoščiti posamezni načelnik".
Sekretar sindikata državnih organov Renato Romič pravi, da so nekatere od teh prekinitev stavkovnih aktivnosti povsem nezakonite, pri čemer je omenil primer, ko sklepa ni izdal stavkovni odbor, ampak eden od udeleženih.
Kot pravijo v sindikatu, se ugotavlja, kdo dela in kdo stavka, minister izjavlja, da stavka ne bo plačana. V končni fazi, pravi pravni zastopnik sindikata Klemen Golob, govorimo o mobingu, trpinčenju na delovnem mestu. Obrnili so se že na inšpektorat za delo, sledila bo naznanitev kaznivih dejanj. Zahtevali bodo sodno varstvo, je napovedal Golob in ocenil, da je ministrstvo za javno upravo praktično "povozilo pravno državo".
Z ministrstva so namreč načelnikom poslali razširjen nabor nujnih nalog, ki jih morajo zaposleni opravljati tudi med stavko. Odreditev nalog, ki jih načelniki oz. načelnice "določajo pod pritiskom in navodilom ministrstva za javno upravo oz. vlade", je po besedah Goloba nezakonita in za to ni pravne podlage. Pri tem pa je pojasnil, da za upravne enote - v nasprotju z nekaterimi drugimi - ne obstaja področni zakon, ki bi na kakršenkoli način določal, da se lahko ustavna pravica do stavke omeji oz. da se določi način izvrševanja te stavke.
Na upravnih enotah so nad odnosom vladne strani tudi sicer razočarani. Po Verkovih besedah je bilo zadnje pogajalsko srečanje o njihovih stavkovnih zahtevah 16. aprila, na novega jih je vladna stran vabila za ponedeljek. Naj sprejme predstavnike upravnih enot, pa je danes pozval tudi predsednika vlade Roberta Goloba, da bo "iz prve roke izvedel tisto, kar mu očitno njegovi podrejeni zelo napačno interpretirajo, da ne rečem izkrivljajo".
Preobremenjenost in nizke plače
Zaposleni na upravnih enotah opozarjajo na nizke plače in preobremenjenost z velikim pripadom zadev. Zahtevajo dvig plač za sedem plačnih razredov, izenačitev nazivov zaposlenih na upravnih enotah z nazivi na ministrstvih, uvedbo dodatka za gotovinsko poslovanje in tudi povečanje kadrovskega načrta na določenih upravnih enotah. V pogajanjih z vladno stranjo pa se je izoblikovala še zahteva o 300 evrih bruto dodatka vsem zaposlenim do konca pogajanj o prenovi plačnega sistema.
Predsednik Sindikata delavcev zaposlenih v Upravni enoti Ljubljana Bežigrad Slobodan Vuk je poudaril, da ne zahtevajo nekaj več, ampak hočejo enako kot drugi v državni upravi. Ob tem je opozoril, za kaj vse so pristojnih na upravnih enotah, kjer ne le izdajajo osebne dokumente, ampak tudi gradbena dovoljenja, odločajo o prireditvah, razlaščajo zemljišča v javnem interesu ...
To, kako pomembni so za državo, pa se po besedah Toma Hartmana, ki na ljubljanski upravni enoti dela kot referent s strankami, na plačilni listi ne pozna. Sam leto pred upokojitvijo prejema minimalno plačo, prejšnji mesec mu je država do nje doplačala 155 evrov. Tako se mu tudi dvig plače za 3,36-odstotka ne bo poznal.
