Glavnina denarja je šla za poslovanje bolnišnic, to je 2,3 milijarde evrov. Vsi zdravstveni domovi v državi so gospodarili s 760 milijoni evrov prihodkov, ostali zavodi (NIJZ, NLZOH – Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, ZTM – Zavod za transfuzijsko medicino in Slovenija transplant) pa s 155 milijoni evrov. Z izgubo je poslovalo 22 zavodov, kar je več kot leto prej, ko jih je poslovanje v rdečih številkah končalo 14. Negativni predznak poslovanja je konec lanskega leta imelo osem zdravstvenih zavodov; predlani z izgubo ni posloval noben. V Združenju ocenjujejo, da so lanski rezultati poslovanja bolnišnic boljši od predlanskih, medtem ko je v zdravstvenih domovih situacija obratna. Lani so poslovali slabše kot predlani. Združenje je primerjalo rast posameznih stroškov poslovanja zavodov med letoma 2019 in 2023.
Pol denarja za plače
Dobro polovico denarja zavodi potrošijo za plače zaposlenih. Lani je bilo to 1,8 milijarde evrov, pred petimi leti 1,3 milijarde. Za plače v bolnišnicah je lani šlo 1,2 milijarde evrov in za plače v zdravstvenih domovih dobre pol milijarde evrov. Stroški storitev in materiala so se lani v bolnišnicah približali milijardi evrov, v zdravstvenih domovih so znašali blizu 200 milijonov evrov.
V bolnišnicah težave z likvidnostjo
Prihodki javnih zdravstvenih zavodov so se lani v primerjavi s predlani povečali za slabih devet odstotkov. Zavodi so po oceni stanovskega združenja poslovanje izboljšali. »Na nivoju vseh smo ugotovili konsolidiran presežek v znesku deset milijonov evrov,« so navedli v Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije. »Ne glede na navedeno, vzbujajo skrb podatki o neporavnanih zapadlih obveznostih na zadnji dan koledarskega leta. Te so lani znašale 79 milijonov evrov, v glavnem so to neporavnane obveznosti bolnišnic. Tudi podatki o kumulativni izgubi bolnišnic (204 milijone evrov) vzbujajo skrb. Posledice so likvidnostne težave, omejene možnosti investiranja, odhajanje kadra, krčenje obsega dela, čakalne dobe, nezadovoljstvo zaposlenih in uporabnikov. Iz navedenega sklepamo, da bo treba bolnišnični dejavnosti posebno skrb nameniti tudi v tem letu, še posebej tistim bolnišnicam, ki poslujejo z izgubo in bodo brez pomoči ustanovitelja težko izšle iz težav pri poslovanju.«
Podatki o poslovanju zdravstvenih zavodov vključujejo tiste zavode, ki so člani združenja, to je sicer večina vseh največjih. Slika o prihodkih in stroških zdravstva ni popolnoma celovita, saj manjkajo podatki o koncesionarjih zasebnikih, katerih dejavnost je prav tako financirana z denarjem iz javnih blagajn.
Zdravstveni domovi presežke vlagajo v dejavnost
Oba zdravstvena domova (ZD) v Spodnjem Podravju, ptujski in ormoški, poslujeta pozitivno, ob tem poslovodstvo obeh ves čas širi programe, kar pomeni rast delovnih mest in vedno nove investicije, saj je za programe treba zagotoviti prostore in opremo. Direktorica ZD Ptuj Metka Petek Uhan je pojasnila, da so v zadnjem desetletju izvedli za 7,2 milijona evrov investicij, toliko se je povišala vrednost osnovnih sredstev zavoda. Glavnino investicij, skoraj 90 odstotkov, je ZD izvedel z lastnim denarjem. Vrednost investicij občin ustanoviteljic je bila okoli 900 tisoč evrov, gre pa v glavnem za urejanje ambulant in opreme na podeželju. »Občine so prostore uredile in nam jih predale v upravljanje,« je povedala Petek Uhan. ZD Ptuj poslovanja v rdečih številkah ne pozna. Vsako leto posluje s plusom. Razporeditev dobička predlaga vodstvo zavoda, zadnjo in odločujočo besedo pa ima svet zavoda. »Presežek namenimo za gradnjo ali obnove prostorov, nakup reševalnih vozil ali drugih osnovnih sredstev, v skladu s sklepi sveta zavoda. Nakup osnovnih sredstev, kot so medicinska oprema, pohištvo, računalniki, po večini financiramo iz prihodkov – amortizacije v ceni storitve,« je navedla direktorica ptujskega ZD. Dodala je, da presežke razporedijo sproti vsako leto, ob obravnavi letnega poročila. »Trenutno jih namenjamo za nadzidavo trakta A v centralnem objektu ZD na Potrčevi cesti.«
Vršilec dolžnosti direktorja ZD Ormož Aljaž Čibej je dejal, da so v zadnjem desetletju na področju investicij aktivno sodelovali z občinami ustanoviteljicami. Z njihovo pomočjo in sredstvi ministrstva za zdravje so izvedli za 5,7 milijona evrov investicij. ZD Ormož je leta 2018 za nadgradnjo zdravstvenega doma najel 1,3 milijona evrov kredita, ki ga po besedah začasnega direktorja Čibeja namerava letos izplačati. Enako kot Ptujčani tudi Ormožani presežke iz poslovanja sproti namenjajo za investicije v prostore, nakup opreme in reševalnih vozil. V ZD Ormož je zaposlenih 160 sodelavcev, med njimi je 11 zdravnikov specialistov, pet zdravnikov specializantov ter osem zobozdravnikov.
Če bi se občinam pocedile sline po dobičku zdravstvenih domov …
Ustanoviteljice zdravstvenih domov so občine, katerih blagajne so vse bolj prazne. Glede na to, da zdravstveni domovi poslujejo dobro in s presežki, bi se lahko kateremu od slovenskih županov utrnila ideja, da bi presežek prelil v občinski proračun. Kako bi se odzvali ob takšni ideji, smo vprašali vodstvo ZD Ptuj in ZD Ormož. »Če bi se občine ustanoviteljice v prihodnje odločile, da je treba presežek iz poslovanja nakazati občinam, in ga ne bi usmerile za investicije v zdravstvo, bi to pomenilo zastoj investiranja na primarni ravni,« je povedala ptujska direktorica Metka Petek Uhan. Njen ormoški kolega Aljaž Čibej je poudaril: »Glede na uspešno sodelovanje ustanoviteljic z zavodom menim, da do takšne odločitve ne bo prišlo. V primeru prenosa presežkov v občinski proračun bi zavod težko zagotavljal realizacijo finančnih in investicijskih načrtov. Vsekakor bi takšna odločitev imela vpliv na nadaljnji razvoj zavoda, tako iz naslova investicijskih vlaganj kot tudi razvoja zdravstvene dejavnosti.«
