Za približno 1200 prebivalcev Anhovega, Deskel in Robidnega Brega je bilo občasno prekuhavanje motne vode, bolj ali manj po vsakem večjem deževju, dolga leta stalnica, tega so se hočeš nočeš morali navaditi. Iz pip je tekla voda iz Soče, ki so jo obdelali v Salonitovi vodarni Močila.
Večina je vodo uporabljala za kuhanje in pranje, za pitje pa so jo kupovali ali hodili iskat k izvirom. Ko pa je leta 2020 prišlo do onesnaženja iz podjetja Eternit, jim je prekipelo. »Takšnega kemičnega onesnaženja pitne vode Slovenija do takrat ni doživela. Ta tragičen dogodek, ki se ne bi smel nikoli zgoditi, nas je povezal kot skupnost in organiziral kot civilno družbo, da smo zahtevali drug, varen vir pitne vode,« je spomnila občinska svetnica iz Anhovega Anastazija Makorič Bevčar. Štiri mesece so se krajani oskrbovali iz gasilske cisterne, domačini so takoj zbrali 600 podpisov, stekla je slovenska akcija. In slednjič so jim pritrdili tudi poslanci državnega zbora, ki so dvignili roke za to, da je država namenila 1,2 milijona evrov za priključitev na vodni vir Mrzlek, ki ga uporabljajo preostale občine ožje Goriške.
Le vino lahko »onesnaži« to vodo
Časa je bilo malo, dela veliko. Prvo lopato za 1,6 milijona evrov vredno naložbo so zasadili septembra lani, voda je iz pip pritekla v začetku marca, v ponedeljek, na dan Zemlje, pa so novo pridobitev tudi slovesno predali namenu. »Danes lahko varno nazdravimo s čisto pitno vodo,« je zadovoljen župan Miha Stegel, ki se je od začetka zavzemal, da voda iz Mrzleka ne bi bila le »rezerva« za vodarno Močila, temveč bi postala primarni vir. Vodarni Močila, ki je v lasti Salonita, se je občina odpovedala.
Stegel se je zahvalil vsem, ki so pripomogli, da imajo prebivalci zdaj varno pitno vodo. Država je dala denar tudi za ureditev vodovodov Koprivišče in Ilovica-Zabrdo. Zaveda pa se, da je dela vse prej kot konec. »V občini Kanal imamo več problemov, ki jih sistematično rešujemo, nekaj projektov je pripravljenih, poskusili bomo zagotoviti primerno financiranje. Mislim, da bo to dolgoročna investicija, ki se bo vlekla iz leta v leto,« je dejal.
Nazdravit s čisto pitno vodo je prišel tudi premier Robert Golob, ki je poudaril, da je bila prav ta problematika črn madež na Soči, sicer enem najlepših draguljev v Evropi. Dejal je, da so naredili dva koraka naprej – s projektom Mrzlek glede čiste vode, z zaostritvijo sosežiga in nadzora pa glede čistega zraka. »To je tako pomembna stvar, da si jo bodo zapomnile vse prihodnje generacije. Glavno pri tem pa ste opravili vi in župan, jaz sem ponosen, da sem lahko pomagal,« je dal priznanje vztrajnosti domačinov. In se za zaključek pošalil: »Glede na to, da je priključen na briški vodovod, je edino onesnaženje, ki sme iz tega vodovoda priteči – vino.«
»Končno se počutimo enakopravne«
Če kdo, potem so tokrat slavili Anhovci in Deskljani. »Občutki so tako lepi, da se jih ne da opisati. Še zdaj ne morem prav verjeti, da je to res tista prava voda, ki bi jo morali vsi imeti. Vse kante, ki smo jih potrebovali, da smo hodili po vodo, lahko damo zdaj komu drugemu,« je povedala Slavica Bavdaž iz Anhovega. »Prej smo imeli vodo, ki je šla skozi tovarno in smo jo uporabljali za kuhanje, pranje. Za pitje pa smo imeli manjši izvir,« je dejal domačin z Robidnega Brega. »Srečni in veseli smo, da imamo neoporečno vodo, tudi mi si jo zaslužimo. Bilo je težko; kadar so prišli vnuki na obisk, smo hodili po vodo na izvir. Zdaj smo mirni in se končno počutimo enakopravne,« ga je dopolnila žena.
