Ustavno sodišče je opravilo neformalno razpravo o očitkih Klemnu Jakliču glede nezdružljivosti sodniške funkcije z dejavnostjo, ki jo je opravljal kot samostojni podjetnik. Kot je namreč poročal tednik Mladina, je bil Jaklič v času opravljanja funkcije kar pet let tudi popoldanski samostojni podjetnik, čeprav je ustavnim sodnikom prepovedana pridobitna dejavnost, je prejšnji teden objavil tednik Mladina. Jaklič je pozneje zatrdil, da je kot samostojni podjetnik opravljal raziskovalno delo, kar mu zakonodaja dopušča, prepričan pa je, da za to ni potreboval soglasja predsednika ustavnega sodišča, zato zanj tudi ni zaprosil.
V zvezi s tem sodnice in sodniki opominjajo, da nezdružljivost funkcije ustavnega sodnika v izhodišču ureja ustava v 166. členu, ki pa je ne navaja med razlogi za predčasno prenehanje funkcije ustavnega sodnika po 164. členu. Na zakonski ravni pa je nezdružljivost funkcije ustavnega sodnika, tudi z opravljanjem poklica ali pridobitne dejavnosti, urejena v zakonu o ustavnem sodišču.
Ustavni sodniki so v izjavi za javnost navedli tudi, da jih Jaklič "ni obvestil" o opravljanju dejavnosti v obliki samostojnega podjetnika ter da prav tako ni zaprosil za soglasje, kot je to sicer urejeno za primer opravljanja dopolnilnega dela. "Iz njegovih pojasnil medijem izhaja, da je štel, da za opravljanje zakonsko dovoljenih dejavnosti v obliki samostojnega podjetnika soglasje predsednika Ustavnega sodišča ni potrebno."
"Vendar pa je zakonodajalec za ustavne sodnike, ki imajo časovno omejen mandat (drugače kot sodniki rednih sodišč, ki imajo trajen mandat), predvidel izjemo, po kateri lahko ustavni sodniki opravljajo dejavnost visokošolskega učitelja, znanstvenega delavca ali visokošolskega sodelavca," so navedli. Tovrstne dejavnosti v aktualni sestavi, tako kot tudi v predhodnih sestavah ustavnega sodišča, tako opravlja več ustavnih sodnikov. Soglasja za dopolnilno delo imajo tako predsednik ustavnega sodišča Matej Accetto za delo na ljubljanski pravni fakulteti, Rajko Knez pri mariborski pravni fakulteti, Špelca Mežnar pri Mednarodni fakulteti za družbene in poslovne študije v Celju, Neža Kogovšek Šalamon pri Mirovnem inštitutu, Rok Svetlič pri Znanstveno-raziskovalnem središču Koper ter Katja Šugman Stubbs pri ljubljanski pravni fakulteti in Inštitutu za kriminologijo.
Ugotavljajo sicer, da zakon o ustavnem sodišču ne ureja, v kakšni obliki ali na kakšen način lahko ustavni sodnik opravlja te dejavnosti. "Po razpoložljivih podatkih pa ustavno sodišče do sedaj še ni imelo primera, ko bi posamezni ustavni sodnik v času opravljanja funkcije ustavnega sodnika tovrstne, sicer dopustne akademske dejavnosti opravljal v obliki samostojnega podjetnika ali drugi podjetniški obliki," so ob tem dodali na ustavnem sodišču.
Zagotovo pa lahko te dejavnosti opravljajo kot dopolnilno delo, za kar se zahteva soglasje delodajalca, ali prek avtorske ali podjemne pogodbe, za kar soglasja ne potrebujejo. Ustavno sodišče tudi ni pristojno za preverjanje teh pogodb, niti z njimi praviloma ni seznanjeno, prav tako ni pristojno za morebitno poizvedbo o prihodkih iz teh naslovov.
Poziv k dopolnitvi zakona
Iz zakonodaje tudi ne izhaja, da bi imela ustavno sodišče ali njegov predsednik kakršnekoli pristojnosti v zvezi z domnevno nezdružljivostjo funkcije ustavnega sodnika in ugotavljanje dopustnosti opravljanja sicer dovoljenih dejavnosti v sporni podjetniški obliki samostojnega podjetnika. "Glede na to se ustavno sodišče kljub tovrstnim pozivom tudi ne bo opredeljevalo do izjav tretjih oseb, nosilcev funkcij ali pravnih strokovnjakov, danih v zvezi s konkretnim primerom," so zapisali v sporočilu za javnost.
So pa izpostavili, da pravila o nezdružljivosti "v prvi vrsti naslavljajo sodnike, ki so dolžni varovati integriteto sodniške funkcije ter ugled in neodvisnost ustavnega sodišča". "Glede na nedorečenost zakonske ureditve, ki ne ureja postopanja v primeru dvoma o združljivosti dejavnosti, bi bilo koristno, če bi se zakonodajalec odzval in ustrezno dopolnil zakon o ustavnem sodišču, pri čemer bi se morda lahko zgledoval tudi po ureditvi, kot jo pozna Evropsko sodišče za človekove pravice," so navedli.
Kot so navedli na ustavnem sodišču, je pri ponedeljkovi neformalni razpravi sodelovalo sedem sodnic in sodnikov. "Sodnik Jaklič pri razpravi ni sodeloval, pri čemer je svojo odsotnost med drugim pojasnil s tem, da je svojo celostno izjavo za javnost medijem že podal," so zapisali.
