Tatovi avtomobilov so vse bolj izurjeni in tudi bolj izobraženi. Če so nekoč predvsem »mehansko« vlamljali v avtomobile, si zdaj pomagajo tudi s sodobno elektroniko. A klasični načini še niso povsem izumrli. Na primer, najprej vlomijo v hišo, v njej najdejo ključ vozila in ga tako še sredi noči odpeljejo »na varno«.
Trenutno je v Sloveniji na seznamu ukradenih vozil pri policiji malo manj kot 18 tisoč vozil, od tega nekaj več kot 11 tisoč osebnih avtomobilov. »Osebna vozila ter kolesa z motorjem in motorna kolesa predstavljajo v Sloveniji večji delež med registriranimi motornimi vozili. Ker se po naših cestah vozi največ teh vozil, so tudi največkrat udeležena v prometnih nesrečah in je zato več potreb po rezervnih delih, tudi ilegalno pridobljenih oziroma ukradenih,« pravijo na policiji.
Med najbolj priljubljenimi so seveda znamke in modeli, ki jih je na cestah največ. Po podatkih policije sta to Renault in Volkswagen oziroma znamke, ki spadajo v koncern VAG, med modeli pa clio in golf. »Teh vozil je veliko parkiranih na parkiriščih, več se jih poškoduje in večja je potreba po rezervnih delih,« dodajajo na policiji. Samo lani so tako ukradli 86 vozil znamke Renault in 37 vozil znamke Volkswagen oziroma 31 cliov, 11 meganov in 11 golfov.
Trend je več kot očiten
Še pred desetimi ali 15 leti je bilo v Sloveniji ukradenih še enkrat več vozil kot danes. Podoben trend zaznavajo v drugih državah zahodnega dela EU, saj so sodobna vozila tovarniško že bolje zaščitena pred tatvino, njihovi deli so bolje označeni, imajo več identifikacijskih oznak kot pred leti. »Zato imajo storilci s predelavo vozila vse več dela in stroškov, in tatvina z namenom, da bi ga predelali in vrnili v cestni promet, se ne izplača več, vsaj ne za cenejša vozila. Tudi evidence, povezane z registriranimi vozili, so med seboj bolje povezane, kar preprečuje legalizacijo ukradenih vozil oziroma pomeni nadzor nad ponovno registracijo poškodovanih vozil v drugih državah,« so prepričani na policiji.
Vozila, ki vseeno končajo v rokah tatov, so tako pogosteje namenjena zalogi rezervnih delov. Ko pravi policija, v teh primerih vozilo odtujijo z namenom popravila poškodovanega vozila; najpogosteje poškodovani deli so v sprednjem delu avtomobila (odbijač, maska, pokrov motorja, blatniki, luči ...) oziroma v notranjosti (sprožene zračne blazine in zategovalniki varnostnih pasov). In nekdo, ki tako poškodovano vozilo kupi, nato išče čim ugodnejše rezervne dele za popravilo. Te pa najde na črnem trgu, prek spletnih oglasov. Vozila, odtujena v Sloveniji, končajo delno na območju Slovenije, delno v tujini (večinoma v državah, ki so nastale po razpadu Jugoslavije), policija pa v zadnjih letih zaznava, da večino ukradenih vozil razstavijo v dele. Velja tudi za vozila, ki jih odpeljejo v tujino.
Ljubljana beleži največ kraj
Pri nas je za tatove najbolj vroča točka Ljubljana; poleg največje gostote prebivalstva je velik tudi tok dnevnih migrantov, kar pomeni, da je na parkiriščih v Ljubljani parkiranih veliko motornih vozil in imajo storilci več izbire. Zadnje čase zaznavajo tudi pogostejše kraje električnih vozil. Dokler jih na cestah ni bilo veliko, niso bila zanimiva, zdaj pa so za tatove vse bolj privlačna. Tudi tu se »razvija« trg ukradenih nadomestnih delov.
Tatovi so vse iznajdljivejši, a včasih še posežejo po klasičnih metodah. Nedavno tega so na primer v Kopru ukradli rabljena avtomobila prestižnejših znamk, lastnika pa sumita, da so ju odpeljali kar z originalnim ključem. Kako? Avtomobila sta namreč kupila pri istem prodajalcu – po besedah policije »obstaja velika verjetnost, da so bila vozila odpeljana z drugim kontaktnim ključem, saj so kupci ob nakupu rabljenih vozil prejeli zgolj en kontaktni ključ«. Pri nakupu torej velja preveriti tudi to, naj bo vozilo staro ali novo.
Seveda del bremena pri krajah nosijo zavarovalnice. Pri zavarovalnici Grawe so povedali, da sicer še niso zaznali stalnega vzorca pri ukradenih avtomobilih. Niso pa še zabeležili kraje električnega. Pri zavarovalnici Triglav dodajajo, da so tudi navade lastnikov vozil včasih lahko povod za krajo. »Vozila ne puščajte na manj obljudenih in slabo osvetljenih mestih. Tudi parkiranje vedno na istem mestu lahko sproži zanimanje tatov. Tatove lahko sicer odvrnejo fizična in elektronska varovala, denimo mehanska blokada volana ali menjalnika ter alarmne naprave, saj podaljšujejo čas izvrševanja kaznivega dejanja ali vzbujajo pozornost,« še pravijo pri Triglavu, kjer predvsem lastnikom najbolj »vročih« znamk in modelov svetujejo dodatno zavarovanje proti kraji. Zaznali so tudi primere tatvine vozil zaradi zavarovalniške goljufije, a to ni množičen pojav.
Iskanje le delno uspešno
Pri zavarovalnici Generali so povedali, da so med ukradenimi vozili poleg avtomobilov že zabeležili tudi kraje e-koles, skuterjev, motociklov, pa avtodoma in celo štirikolesnika. »Število ukradenih vozil se spreminja, odvisno od trendov kraj, števila in vrste ukradenih vozil in delov. Podatkov o finančnih škodah praviloma ne razkrivamo, a lahko povemo, da je bilo leta 2023 najvišje izplačilo 34.000 evrov za ukraden avtodom, letos (do zdaj) pa 7700 evrov za ukradeno opel corso.« Pri njih je premija zavarovanja proti kraji v povprečju okoli 60 evrov, za nekatere, na primer nemške znamke znaša okoli 130 evrov.
Kako pa je z iskanjem ukradenih vozil? Po podatkih policije so le delno uspešni, najdejo tretjino ukradenih koles z motorjev, tretjino avtomobilov ter malo več kot polovico iskanih tovornjakov. Pri Generaliju dodajajo, da vozil, starejših od deset let, po navadi ne najdejo, saj jih »večinoma razstavijo in se deli razpršijo po črnem trgu. Novejša pa imajo pogosto integrirane razne varnostne in analitične sisteme in module, kar zahteva priklop pri vzdrževanju, to pa proizvajalcem omogoča, da priklop ukradenega vozila zaznajo in o tem obvestijo organe pregona.«
