Včeraj so na spletnih straneh Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS) objavili rezultate natečaja, v katerem so izbirali idejne rešitve za hiše, ki bodo nadomestile tiste, ki so jih odnesle ali uničile poplave. Kot so zapisali ob objavi rezultatov, so natečaj pripravili v tesnem sodelovanju z ministrstvom za solidarno prihodnost. Natečaj je bil za arhitekte velik izziv, saj so morali pripraviti zasnovo tipov hiš za neznane stanovalce, na neznani parceli, v eni od treh slovenskih regij, ki so jih prizadele poplave.
»Hiše naj bi bile ravno prav velike, dobro zasnovane, prostorsko prilagodljive, dobro umeščene v teren, usklajene z okoliško arhitekturo, ustrezale naj bi sodobnim načinom bivanja, in ne nazadnje, bile naj bi stroškovno ugodne in univerzalno dostopne,« so o nalogi, ki so jo dobili arhitekti, povedali na ZAPS.
Cenovno ugodno
Tako so snovalci vsako rešitev prilagodili krajinskim posebnostim savinjske, koroške in škofjeloške regije. Ob tem je natečajna naloga predvidela rešitve za tri tipologije: prostostoječa stanovanjska stavba, stanovanjski dvojček in strnjena gradnja, s predvideno velikostjo posamezne stanovanjske enote od 90 do 122 kvadratnih metrov.
Arhitekti, ki so pripravljali rešitve, so v mapah, ki so jih oddali komisiji, praviloma predvideli tudi stroške izvedbe rešitev. Te se gibljejo od 160.000 do okoli 300.000 evrov za dvodružinske hiše z vključenim davkom. Stroški predvidevajo izvedbo montažne gradnje, upravičenci pa se bodo lahko odločili tudi za klasično gradnjo in gradnjo v »lastni režiji«, kar bo izvedbo seveda še pocenilo.
Cilj ni samo streha nad glavo
Več o nadomestnih hišicah so na današnji novinarski konferenci ministrstva za solidarno prihodnost pojasnili državni sekretar Klemen Ploštajner, predsednik Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije Jernej Prijon, podpredsednik natečajne komisije Gašper Skalar ter državni sekretar in vodja službe za obnovo po poplavah in plazovih Boštjan Šefic.
Ministrstvo za solidarno prihodnost želi po besedah državnega sekretarja Ploštajnerja upravičencem do nadomestitvenih gradenj omogočiti izbiro doma, ki bo sodoben, finančno dostopen in kakovostno načrtovan. Arhitekturne rešitve so poiskali v sodelovanju z zbornico za arhitekturo in prostor.
»Cilj nadomestitvenih gradenj ni samo, da zagotovijo streho nad glavo, ampak predvsem, da zagotovijo tako kakovostno bivanje kot varnost nove lokacije, na kateri bodo ti objekti postavljeni, ter tudi, da se bodo kakovostno umeščali v prostor ter zagotovili trajnostni razvoj prostora,« je še izpostavil Ploštajner. Po njegovih besedah so imeli arhitekti, ki so sodelovali na tečaju, zahtevno delo. »Zasnovati so morali tip hiš za neznane bodoče stanovalce na bolj ali manj neznani lokaciji, hiše so morale biti ob tem ravno prav velike, prilagojene sodobnim načinom bivanja, dobro umeščene v prostor ter dostopne širokemu krogu ljudi,« je pojasnil. Ploštajner verjame, »da bodo iz teh idejnih zasnov zrasli kakovostni objekti, ki bodo na varnih lokacijah in bodo prebivalcem omogočali tudi varne domove«.
21 elaboratov
Pri izvedbi natečaja je ministrstvo sodelovalo z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije. Kot je dejal njen predsednik Prijon, je komisija prejela 21 elaboratov, vsi deležniki pa so se trudili, da je proces tekel hitro.
»Pred sabo imamo odgovor stroke na vprašanje, kakšna naj bo individualna gradnja v slovenskem prostoru prihodnosti. Ta je vsekakor drugačna, kot so bile hiše, ki smo jih gradili v preteklosti. Danes moramo ob umeščanju in gradnji objektov odgovarjati na povsem nove standarde ohranjanja narave, družbene odgovornosti in dolgoročne vzdržnosti, in to z umeščanjem v okolje, ki je nestabilno in po zadnji naravni ujmi ponekod močno prizadeto,« je poudaril.
Na zbornici si želijo več podobnih odprtih razpisov in zbiranja idej, kako naprej. »Z natečajem smo se kot družba odzvali strokovno, kar je edino pravilno,« je dejal Prijon.
Pripravljene rešitve, če se bodo izkazale za kakovostne in za naročnike zanimive, po Prijonovih besedah ne bodo uporabljene samo pri gradnji nadomestnih stavb v okviru obnove po poplavah, ampak bodo lahko uporabljene tudi drugje, predvsem pa bodo lahko imele pomemben vpliv tudi kot pametni vzorci, vredni ponavljanja v prihodnje.
Po pojasnilih podpredsednika natečajne komisije Gašperja Skalarja so z natečajem iskali različne tipologije hiš - posamične eno- in dvostanovanjske hiše ter bolj strnjene tipologije dvojčkov in vrstnih hiš, ki so za prostor tudi bolj trajnostne.
Na natečaju je sodelovalo 21 različnih skupin arhitektov, ki pa so skupaj oddali kar 58 različnih tipologij. Izbrali so 12 rešitev. »Natečajna komisija je sledila celovitosti rešitev, funkcionalnosti in pa racionalnosti arhitekture in pa vidiku gospodarnosti in trajnosti,« je dejal Skalar.
Naslednji teden cenitve
Državni sekretar in vodja službe za obnovo po poplavah in plazovih Boštjan Šefic je povzel aktivnosti, ki jih vladna služba vodi z namenom čim hitrejše rešitve stanovanjskega problema. Naslednji ponedeljek bodo po njegovih besedah stekle cenitve objektov. Prepričan je, da bodo vse zastavljene aktivnosti opravili v zastavljenih rokih.
Kot je spomnil, je na seznamu 348 evidentiranih objektov, ki so ogroženi. Bo pa po njegovi oceni na njem verjetno pristal še kakšen objekt, saj so v vmesnem času dobili »kar nekaj predlogov tudi s strani občin, da bi preverili varnost posameznih objektov«. Na drugi strani bo verjetno nekaj objektov, ki se jih bo dalo ustrezno zaščiti, umaknjenih s seznama, je sklenil.
