Župan Mestne občine Koper Aleš Bržan je dejal, da bi bila popolna dvotirnost mogoča že leta 2030, hkrati pa posvaril, da še nimajo dovolj trdnih zagotovil o ukinitvi in demontaži stare, obstoječe proge med Koprom in Prešnico. »Želimo si, da bi se to zgodilo takoj, ko bo mogoče, torej takoj, ko bo postavljen levi tir. Prav tako si želimo, da bi bila trasa stare proge odtlej namenjena za rekreacijo in turizem,« je poudaril koprski župan, obenem pa dodal, da je pri zagotavljanju dvotirnosti še veliko neznank, še posebej nepredvidljiv se mu zdi postopek čezmejne presoje vplivov na okolje.
Pobuda za preureditev železnice v kolesarsko stezo
Glede stare železnice je skupina primorskih poslancev vložila pobudo za preureditev trase v kolesarsko stezo. »Želimo si, da bi se Istra razbremenila požarne ogroženosti, da bomo v prihodnje lažje dihali, da naš vodni vir ne bo več ogrožen, in ne nazadnje, da bomo oplemenitili zeleno Istro z dodatnimi turističnimi vsebinami,« pa je po sestanku povedala poslanka Svobode Tamara Kozlovič.
Na sestanku so primorski poslanci podprli prizadevanja župana in komisije za pospešitev postopkov sprejema državnega lokacijskega načrta, hkrati pa se zavzeli za čimprejšnji sprejem Zakona o drugem tiru, ki bi poleg definiranja investitorja za gradnjo dvotirne proge določil načine financiranja in upravljanja. Srečanja so se udeležili poslanci Tamara Kozlovič, Robert Janev, Aleksander Prosen Kralj, Andreja Živic in Felice Žiža.
Leto 2026 je skrajni rok začetka gradnje
Ministrstvo za naravne vire in prostor naj bi državni lokacijski načrt vladi v sprejem predložilo oktobra letos, kar je po prepričanju Komisije za spremljanje gradnje drugega tira Divača–Koper skrajni rok, ki omogoča začetek gradnje levega tira v letu 2026. To letnico je ob odprtju viadukta Vinjan potrdila tudi ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek.
»Začetek del leta 2026 bi pomenil neprekinjeno delo izvajalcev, s tem pa znatne prihranke pri organizaciji gradbišč. Obstaja namreč utemeljena bojazen, da bo s potencialnim odmikom od tega datuma investicija bistveno dražja od pričakovanih 300 milijonov evrov,« meni predsednik županove komisije Jadran Bajec, ki je pozdravil sestanek.
»Zelo malo je zapisano v aktih države, kako bi zagotovila gradnjo vzporednega tira. Gre za stališča, ki se lahko ob drugačnih političnih in ekonomskih razmerah hitro spremenijo. Gradnja vzporednega tira pa je izjemno pomembna investicija, to je poseg, ki bo determiniral razvoj ne zgolj Kopra, temveč celotne slovenske Istre za nadaljnjih 30 let. Tega se mora zavedati tudi politika; na demokratičen način mora posredovati tako, da se sprejmejo dolgoročne, trajne in strateške odločitve,« je še izpostavil Bajec.