Uredba, ki za določene objekte predvideva tudi obvezno postavitev sončnih elektrarn, bo kot nadrejeni akt veljala po vsej državi, po navedbah pristojnih ministrov pa prinaša hitrejše, lažje in bolj predvidljive postopke.
Uredba o podrobnejših pravilih urejanja prostora za umeščanje fotonapetostnih naprav in sprejemnikov sončne energije je po besedah ministra za naravne vire in prostor Jožeta Novaka vrsta prostorskega akta države in je nadrejena občinskim prostorskim načrtom ter neposredno izvršljiva.
Občinam tako ni treba popravljati občinskih prostorskih načrtov v delih, ki se nanašajo na umeščanje naprav za izkoriščanje sončne energije, je Novak povedal na današnji novinarski konferenci. Gre za poenostavitev in pohitritev postopkov, pogoji so enotni za celotno državo, vse bo določeno na istem mestu, je strnil.
Na nekaterih objektih obvezno
Uredba med drugim za novogradnje, ki imajo strehe ali nadstreške s tlorisno površino, večjo od 1000 kvadratnih metrov, predvideva obvezno postavitev sončnih elektrarn. Gre predvsem za gospodarske objekte in javno infrastrukturo, ne pa za stanovanjske objekte, je opozoril Novak. Enaka obveznost sočasne postavitve sončne elektrarne velja za nova parkirišča s površino, večjo od 1000 kvadratnih metrov.
Postavitev ne bo obvezna, če še ni možnosti priklopa na elektorenergetsko omrežje, če sta namembnost ali vrsta objekta neprimerna, če nista primerni lega ali osončenost lokacije, če je nosilnost objekta nezadostna in bi postavitev fotonapetostne naprave pomenila varnostno tveganje ter v primerih, ko bi obveznost pomenila bistveno podražitev objekta. Izjeme bodo podrobneje določene v pravilniku.
Uredba določa tudi pravila glede dopustne prostovoljne postavitve fotonapetostnih naprav. Ta bo tako dopustna na enako velikih strehah obstoječih stavb ali parkirišč ter tudi na širših območjih cest, železnic, območij za proizvodnjo elektrike ter odlagališča odpadkov.
Naprave bo dopustno graditi tudi na strehah stavb, manjših od 1000 kvadratnih metrov, na fasadah ali balkonih in nad manjšimi parkirišči. Uredba prinaša tudi možnost postavitve naprav na nepozidanih stavbnih zemljiščih za poslovne namene, na katerih se še ni začela gradnja. Gre npr. za območja, rezervirana za industrijske cone.
Kazni ne bo, saj ne bo niti gradbenega dovoljenja
Novak upa, da bodo razne spodbude, ki jih ponuja država, zadostne, da se bo investitorjem splačalo iti v tovrstno prostovoljno postavitev fotonapetostnih naprav.
Uredba v delu glede obvezne postavitve sončnih elektrarn ne prinaša kazni, saj investitorji preprosto ne bodo dobili gradbenega dovoljenja za nove objekte, če določil ne bodo upoštevali. Vsa že pridobljena gradbena dovoljenja in tista, za katera so postopki v teku, se medtem zaključijo po dosedanjih pravilih, je povedal Novak.
Nadzor nad izvajanjem določil bodo izvajali inšpektorji z različnih področij, Novak pa zagotavlja, da bodo poskrbeli za ustrezno usklajenost njihovih aktivnosti. Že v kratkem se bodo začela tudi izobraževanja. Najprej bodo stekla za projektante, inženirje in arhitekte, sledila bodo še za ostale vpletene, kot so investitorji in gospodarska ter občinska združenja. Pripravili so tudi priročnik za zainteresirano javnost.
Uredba velja za stavbna zemljišča. Za večje sončne elektrarne zunaj stavbnih zemljišč je medtem še vedno treba spremeniti prostorske načrte. Novak je v zvezi s temi projekti opozoril tudi na problematiko slabe komunikacije z lokalnim prebivalstvom, ko gre za prostorsko načrtovanje.
Lokalna skupnost po njegovem prepričanju mora sodelovati v postopkih in pravilno se mu zdi, da je javnost občutljiva na prostor. Slabe prakse želi izkoreniniti, zato se bodo lotili tudi zakonskih sprememb. A že sama dobra praksa prostorskega načrtovanja veleva vključevanje javnosti, je dodal.
Na voljo razpisi
Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je medtem spomnil, da nova pravila, tako zakon o lažjem umeščanju naprav za izkoriščanje obnovljivih virov energije v prostor kot zdaj še uredba za investitorje, prinašajo predvidljive, hitrejše in administrativno manj zahtevne postopke. Pri tem je ocenil, da se je država postavila v bolj proaktivno vlogo.
Zakon in uredba sta bila tudi med bolj pomembnimi mejniki za črpanje sredstev iz mehanizma EU za okrevanje po koronski krizi. S tem se bodo tako sprostila tudi dodatna nepovratna sredstva za te namene.
Številni razpisi za spodbude za nove sončne elektrarne so medtem že v teku. Prek Borzena je tako že na voljo 105 milijonov evrov za naložbeno pomoč, dodatnih 45 milijonov evrov se bo sprostilo po sprejemu novega energetskega zakona, še dodatnih 75 milijonov pa v prihodnje.
Prek ministrstva so medtem po Kumrovih pojasnilih na voljo sredstva za postavitev elektrarn na občinske javne stavbe. Za zdaj je rezerviranih 20 milijonov evrov, po potrebi bodo sredstva še povečali. Prek Borzena se nadaljujejo tudi razpisi za samooskrbne fotonapetostne naprave v gospodinjstvih, sledili pa bodo še dodatni pozivi. Država bo spodbujala tudi občine pri izpolnjevanju lokalnih ciljev za energetsko oskrbo ter daljinsko ogrevanje in hlajenje.
Kumer tako upa, da bo državi vsaj do konca mandata uspelo sami doseči cilje na področju obnovljivih virov energije in ji tako ne bo več treba plačevati za statistične prenose drugim članicam.
