Predsednik največje vladne stranke je dejal, da je bil Vesel v "temnih časih" pripravljen izpostaviti "svojo glavo". Svobodo lahko promoviramo vedno, ne samo takrat, ko je lepo in ko zmagujemo, je dodal. Vesel je po njegovih besedah tudi dokaz, da ni nič nemogoče.
Vesel se je zahvalil za priložnost biti kandidat za evropskega komisarja. Po njegovi oceni gre za pomembno funkcijo, na kateri bi sam izkoristil vse, kar je počel celo življenje. Poudaril je, da verjame v vrednote, ki jih je treba promovirati v Evropi. Če bo postal evropski komisar, ne bo delal le za svojo osebno korist, je napovedal. "Mogoče kdo misli, da so to seveda samo privilegiji, ampak je tudi veliko odrekanja in sem pravzaprav zrel za to, da dam vse, kar znam, v dobro Slovenije in državljanov Evropske unije," je poudaril.
V izjavi za medije je dodatno pojasnil, da sta se o njegovi kandidaturi s premierjem Golobom pogovarjala že dalj časa. Odzivov v drugih strankah koalicije ni iskal, sam pa predvideva, da je kandidat koalicijskih partneric. Kandidata za evropskega komisarja namreč potrjuje vlada, v kateri ima Svoboda glede na število resorjev v svoji kvoti večino.
Vesel tako ovir na poti do kandidature za evropskega komisarja ne vidi. "S tem se tudi ne ukvarjam. Grem z dobro voljo in ambicijo, da bi lahko to dobro opravljal, potem pa bodo seveda politične in druge razmere, na katere jaz žal nimam nobenega vpliva, prinesle, kar bodo prinesle," je dejal. Med resorji, ki bi ga kot kandidata za evropskega komisarja zanimali, je med drugim naštel področje financ, konkurence in demokracije.
Golob se je sicer v svojem današnjem nagovoru med drugim spomnil začetkov Gibanja Svoboda, ki da so bili težki, in na zmago stranke na volitvah v DZ. Po njegovih besedah so namreč vodenje države prevzeli v "najtemnejših časih slovenske demokracije" in zatem uspeli doseči, da se "danes nihče več ne sprašuje o svobodi, ampak jo danes živimo". "To je tisto, za kar se je bilo vredno boriti," je prepričan. Izpostavil je še, da od prvega dne izzivajo najtežje naloge. Da je temu tako, so se še posebej zavedli, ko se je ob napovedih reform po njih "usulo z leve in desne", saj da so dregnili v "desetletna osja gnezda".
"Včasih, ko poslušam medije, uspejo še mene prepričati, da v resnici nismo kaj dosti naredili v teh dveh letih. In potem si vzamem v roke zvezek in si pogledam, kaj je bilo zastavljeno in kaj je bilo narejeno," je dejal in dodal, da je neizmerno ponosen na to, kar je Gibanju Svoboda uspelo v dveh letih, pa tudi na ministre, poslance, člane lokalnih odborov in podpornike stranke. Med uspehi je naštel gospodarsko rast v Sloveniji, nizko stopnjo brezposelnosti, investicije v raziskovanje, znanost in infrastrukturo ter visok ugled Slovenije. "Vse kar počnemo, počnemo, ker želimo spreminjati svet na boljše," je dejal.
"Danes se bližamo prelomnici, kjer se lahko vsi sprašujemo v kakšni Evropi želimo živeti," je opomnil. Poudaril je, da Slovenci ne smemo podcenjevati vloge, ki jo moramo imeti v Bruslju, zato je tako pomembno, koga tja pošljemo in s kakšnimi nameni. Njegova izkušnja iz Bruslja pa da je enostavna - če prihajaš z iskrenimi nameni, verjameš v evropski vrednoti enotnost in solidarnost ter imaš znanje, je Slovenija lahko tista, ki vpliva na to, kam se premika Evropa.
Današnjega festivala stranke se sicer udeležuje več kot 1000 članov in simpatizerjev Gibanja Svoboda, prisotna je tudi večina poslancev in ministrov stranke. Prav tako dogodku prisostvujeta novi generalni sekretar stranke Rok Marolt, ki je funkcijo nastopil v petek, in tudi njegova predhodnica Vesna Vuković. V uvodnem delu, ki so ga ob izpadu elektrike sicer zaznamovale predvsem tehnične težave, so zbrane nagovorili tudi vsi trije podpredsedniki Svobode, in sicer ministra in podpredsednika vlade Klemen Boštjančič in Matej Arčon ter poslanka Sara Žibrat.
