Pristojno ministrstvo je izdalo odločbo, s katero je zavrnilo zahtevo investitorja za izdajo gradbenega dovoljenja za polji vetrnih elektrarn na Arehu in Treh kraljih ter za postavitev kablovodov, medtem ko naj bi investitor po informacijah župana vloge za gradbeno dovoljenje na ostalih lokacijah umaknil sam.
Po besedah Žagarja so tako postopki vsaj za zdaj ustavljeni, pri čemer predvideva, da je to po eni strani povezano tudi z negativnim odzivom vseh tistih, ki bi jih postavitev vetrnic najbolj prizadela, torej krajanov teh območij. Ob tem se je tudi velik del stroke strinjal s tem, da vetrnice na tako zaščiteno območje ne sodijo, temu pa so nato sledili tudi sklepi občinskega sveta, je spomnil Žagar.
"Res pa je, da imajo investitorji še vedno možnosti za pritožbe, tako da bomo postopke morali pazljivo spremljati tudi v prihodnje," je dodal in izrazil zadovoljstvo, da tudi na državni ravni zdaj peljejo nekatere aktivnosti glede prihodnje strategije na področju vetrne energije.
Ena takih, ki bi po njegovem mnenju morala biti narejena že davno, da sploh ne bi prišlo do sedanjih zapletov, je izdelava študije v smislu nekakšnega državnega prostorskega načrta za vso državo, v katerem bi opredelili potencialna območja za postavitev vetrnih elektrarn. Podobna študija je po njegovih besedah sicer nekoč že bila narejena in tudi v njej Slovenska Bistrica oziroma Pohorje nista bila predvidena za postavitev vetrnic, je poudaril.
Investitorji sicer lahko kadarkoli znova vložijo predlog za izdajo gradbenega dovoljenja, a Žagar vseeno upa, da so razumeli sporočilo javnosti in civilnih iniciativ, pa tudi sklepov krajevnih skupnosti in občinskega sveta, da postavite vetrnih elektrarn na Pohorju ne želijo.
Glede odločitve države, da bo občinam, ki bi v svoje okolje sprejele vetrne elektrarne, namenila enkratno nadomestilo v višini 200.000 evrov za en megavat inštalirane moči naprave, je Žagar dejal, da vetrnic ne zavračajo zaradi denarja, pač pa zaradi posegov v prostor.
"Menim sicer, da je prav, da če se nekje umestijo, da občina zato prejme neko odškodnino, kar nenazadnje velja tudi za občine, kjer so postavljeni drugi energetski objekti. Zavedamo se, da se Slovenija ne more vezati samo na en vir energije, a kombinacijo različnih virov bo treba zagotoviti na način, ki bo sprejemljiv za prostor. Verjamem, da imamo v Sloveniji dovolj degradiranih območij, kjer je mogoče umestiti vetrnice in sončne elektrarne," je dejal.
Medtem še vedno poteka dolg postopek za manjšo vetrno elektrarno Kalše, za katero je upravna enota že dvakrat zavrnila izdajo soglasja, a se je investitor še tretjič pritožil na pristojno ministrstvo. Na vprašanje, ali lahko to poteka v nedogled, je župan dejal, da je to v veliki meri odvisno od spretnosti pravnikov.
Bistriška občina sicer pripravlja celovit projekt umeščanja sončnih elektrarn na javne zgradbe v mestu, kjer je to mogoče. Po županovih besedah gre za več kot deset objektov, saj v preteklosti na tam področju niso bili preveč aktivni. Za zdaj ima sončne celice na strehi le vrtec v Laporju, nekaj je v to vložilo tudi komunalno podjetje, so pa po njegovem v preteklosti več pozornosti namenili energetski prenovi objektov.
