Vodja službe za preskrbo s cepivi, Staša Javornik, ki je bila odgovorna tudi za hrambo cepiv med covidom-19, je privilegirana več let. Ves čas je namreč upravičena do dodatka za stalno pripravljenost, torej vseh dvanajst mesecev v letu. Decembra 2023 je ta znašal 2143 evrov bruto. Poleg svoje redne plače tako vsak mesec prejema dodatek, decembra pa je prejela še 1002 evra bruto nagrade za delovno uspešnost.
Na kakšen način pa Staša Javornik upraviči dodatek na stalno pripravljenost? Kaj je stalna pripravljenost na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ)? Naši viri pravijo takole: »Na daleč čuva hladilnike s cepivi.«
Z NIJZ so nam odgovorili, da »to pomeni 24-urno dosegljivost odgovornih oseb«. To pomeni, da Staša Javornik prejema okoli 2143 evrov dodatka vsak mesec, kakšnega pa tudi več, za prižgan telefon, ki verjetno terja tudi neko fizično akcijo, pot do hladilnikov? Kolikokrat ji je v letu 2023 zazvonil mobilni telefon in je morala na teren, zato vprašamo na NIJZ. Od 365 dni je imela Staša Javornik za več kot 2000 evrov bruto (na mesec!), kot odgovarjajo, »18 odzivanj v celem letu, ki pa niso zahtevala fizične prisotnosti na mestu incidenta«. Javornikova v primeru okvare hladilnika s cepivi od doma na daljavo prisluhne pooblaščeni osebi, ki je dejansko na terenu in rešuje situacijo!
Po telefonu inštruira strokovnjake na terenu
NIJZ ima namreč svoje enote v devetih zdravstvenih regijah po Sloveniji in povsod hranijo cepiva. Če se torej temperaturni odklon v hladilniku s cepivi zgodi v Kranju, Mariboru ali Celju, mora biti v neposredni bližini oseba, ki je v stalni pripravljenosti, in se mora nemudoma odzvati na vsakršno spremembo, saj so cepiva izjemno občutljiva in hitro pokvarljiva. Javornikova torej 18-krat na leto dvigne telefon in se pogovarja s tistim, ki je dejansko na terenu in dela! Naši viri takole opisujejo zlorabo dodatka za Javornikovo: »V primeru temperaturnega odklona, če denimo zmanjka elektrike ali pride do okvare hladilnika, morajo namreč nemudoma ukrepati in poskrbeti za varnost in neoporečnost zdravila. Pomembne so minute, Javornikova kot vodja pa je locirana v centru prestolnice, in tudi če bi hotela, na mesto okvare ne bi mogla priti v nekaj minutah. Formalno torej ne naredi nič. Je tudi predaleč. Po telefonu kdaj koga inštruira, ampak ljudje, ki ves čas delajo s cepivi, denimo epidemiologi in tehniki, ki so v bistvu skrbniki cepiv in znajo z njimi ravnati tudi v primeru odstopanj, takih inštrukcij teh vodij sploh ne potrebujejo,« izvemo od virov na NIJZ.
Javornikova ima nedopusten privilegij, dodajajo zaposleni. Nihče ne nadzira tega sistema. Če bi inšpektor za javni sektor prebral poročilo Javornikove za noč njenega odzivanja, bi ji verjetno verjel, da je bila »neprecenljiva moč« pri reševanju hladilnika, čeprav je iz domače dnevne sobe le prisluhnila težavi in rešitvi, ki so jo ponudili usposobljeni terenci, ki so se dejansko odzvali. Javornikova ima torej več kot 2000 evrov bruto na mesec za enkratni ali morda dvakratni mesečni dogodek, ko ji zazvoni telefon. S tem pa poleg redne plače in dodatkov dosega plačo predsednika vlade.
»Gre za metanje davkoplačevskega denarja skozi okno,« pravijo zaposleni na NIJZ, ki očitajo Javornikovi uživanje privilegijev. Opozarjajo namreč, da lahko dodatek doseže tudi 3000 evrov. Vprašamo na NIJZ in izvemo: »Če intervencija sovpada z nočnim delovnim časom, nedeljo in praznikom, ki je z zakonom določen kot dela prost dan, pa se ji obračunajo tudi dodatki na podlagi zakona in Kolektivne pogodbe za javni sektor.« Dodatek torej variira po mesecih in doseže tudi slabih 3000 evrov bruto za prižgan telefon. A to še ni vse. Javornikovi je služba, torej Nacionalni inštitut za javno zdravje (nekdanji IVZ), plačala tudi šolanje, ki ga nikoli ni končala. Ko na NIJZ vprašamo o tem, nam odgovorijo: »Specializacije ni končala, zato bo znesek stroška specializacije uslužbenka povrnila NIJZ.«
Tu je odgovor na vprašanje, zakaj primanjkuje zdravnikov
NIJZ ima sicer, ne boste verjeli, zaposlenih kar sto zdravnikov! Takole so zapisali: »Na NIJZ je bilo na dan 31. decembra lani zaposlenih 99 zdravnikov in poleg še 18 specializantov.« Izvedeli smo, da so se med prvimi priključili stavki Fidesa. Ko smo jih vprašali, koliko od zaposlenih jih stavka, so nam odgovorili: »Podatka o stavkajočih zdravnikih na NIJZ nimamo, zato se lahko obrnete na zaupnico in predsednico stavkovnega odbora Fides Evito Leskovšek.« Ta pa je svoje kolege zaščitila in odpisala, da »podatkov ne zbirajo in nam jih ne morejo sporočiti«. To bi seveda lahko pomenilo, da vse te tedne večina zdravnikov na NIJZ ne dela nič, ker stavkajo. Prav Evita Leskovšek, sindikalna zaupnica Fidesa, je bila po poročanju časopisa Delo vpletena v afero, ko je opravila izobraževanja za Upravo RS za izvrševanje kazenskih sankcij (URSIKS), in sicer ne kot zaposlena na NIJZ, temveč prek svojega s. p. Iz Erarja je razvidno, da jim je zaračunala 8400 evrov. Kot so poročali v časopisu, je »kot samostojna podjetnica izvedla izobraževanja za zaprte osebe in zaposlene v zvezi s preventivo pred širjenjem nalezljivih bolezni«.
Na URSIKS so povedali, da je opravila 70 pedagoških ur na 14 lokacijah, pet ur je porabila na eni lokaciji. Bogat zaslužek za zasebni žep, čeprav bi tako izobraževanje moral izpeljati NIJZ. Njihovo poslanstvo, izpostavljeno na spletni strani, se glasi: »Prispevamo k boljšemu zdravju in blaginji prebivalcev Slovenije.« NIJZ bi moral izobraževati ranljive skupine, kot so zaporniki, izobraževati bi moral njihovo osebje, ne pa, da je pripomogel k blaginji svoje zaposlene, ki je prejela 8400 evrov.
Za izobraževanje dali 8400 evrov, a nima prave koristi
Prav prejšnji teden smo poročali o alarmantnem stanju v mariborskih zaporih, ko je izbruhnila nalezljiva bolezen – garje, ki se je bliskovito razširila med zapornike. Zaposleni so se v strahu pred boleznijo pritoževali nad slabo koordinacijo, slabimi navodili, bali so se, da bodo bolezen prinesli med domače. In to kljub izobraževanju za 8400 evrov? Zato smo na URSIKS vprašali, ali bodo ponovili izobraževanje, ali bodo morda od Leskovškove zahtevali povrnitev denarja za neuspešno izobraževanje, ki bi sicer moralo preprečiti tovrstne izbruhe. Predvsem pa bi morali vsi takoj vedeti, kako tak izbruh nadzorovati.
Z URSIKS so nam napisali, da »v zaporih vsakodnevno sprejemamo nove zaprte osebe – trenutno so v naših zavodih tudi tujci iz več kot 60 različnih držav, ki so pred prihodom v zapor izšli iz različnih higienskih okoliščin. Pojav okužb je bil zato prisoten že v preteklosti in se bo žal najverjetneje pojavljal tudi v prihodnje. Ravno v tem oziru pa je ključno ozaveščanje in preventivno delovanje, ki mora biti glede na fluktuacijo zaprtih oseb kontinuirano. Ne nazadnje izpostavljamo, da se z okužbo uspešno soočamo, saj je v tem trenutku v karanteni oziroma zdravstveni izolaciji v ZPKZ Maribor še ena soba.«
Na Delu so Leskovškovo vprašali, zakaj kot strokovnjakinja ni svojega izobraževanja opravila tekom službe, pa jim je odgovorila, da je bilo časovno nemogoče izpeljati izobraževanja, poleg tega so tu še potni stroški, ki jih delodajalec ne bi povrnil, ona pa da je obiskovala ustanove po vsej Sloveniji. Kar seveda ne drži. Šlo je za čisto pridobitništvo, NIJZ je tudi v preteklosti svoji zaposleni na s. p. že izplačal 1762 evrov. Zakaj, nam še niso sporočili. Prav tako ima NIJZ verjetno na voljo kak službeni avto, ki bi Leskovškovi omogočal prihod v Maribor, Mursko Soboto, Koper, oziroma v zapore, kjer je predavala. A v ospredju ni bilo zdravje, temveč zaslužek. NIJZ je tisti, ki bi moral v skrbi za zdravje zapornikov svoji zaposleni omogočiti, da v okviru službe predava. Sicer pa je iz primera, ki smo ga opisali, razvidno, da ima NIJZ na kar devetih območnih enotah epidemiologe, ki bi lahko v delovnem času poučili zapornike o ukrepih. Ti imajo tudi v popoldanskem času plačano stalno pripravljenost.
