Pred dobrim desetletjem je propadlo Splošno gradbeno podjetje (SGP) Gorica, nekoč eno večjih gradbenih podjetij v državi, ki je zaposlovalo 130 ljudi. Nekdanji vodilni so ga finančno izčrpali, razkosali in poslali v stečaj. Dogajanje je pod drobnogled vzela tudi policija, saj je več milijonov evrov izginilo na bančne račune podjetij iz poštnih nabiralnikov, od tam pa v davčne oaze. Zgodba nikoli ni dobila epiloga na sodišču.
Ključno vlogo pri teh poslih je imel Janez Artič, nekdanji stečajni upravitelj, ki je leta 2013 zaradi nepravilnosti pri vodenju stečaja GP Bežigrad izgubil licenco za opravljanje te dejavnosti. Kot likvidacijski upravitelj SGP Gorica je Artič po nizki ceni odprodal tudi večino premoženja tega gradbinca. Glavnina denarja je končala v ameriški davčni oazi Delaware. Kdo je prejel ta denar, vsaj uradno nikoli ni bilo znano.
Toda zdaj se milijonsko premoženje, izginulo ob propadu novogoriškega gradbinca, vrača v Slovenijo. Z njim pa tudi ljudje, ki so sodelovali pri njegovem razkosanju. Danes razkrivamo, kakšen nepremičninski posel so izpeljali pred dnevi.
Kam so izginili trije milijoni evrov, ki jih je plačala občina?
V središču Nove Gorice, streljaj od železniške postaje, je gostinski in namestitveni kompleks Presta. V njem so restavracija, nizkocenovni hotel, študentski dom in bivališča za tuje delavce. Lastnik kompleksa je podjetje Presta, ki je leta 2013 končalo v rokah podjetja WPF. To je registrirano v poštnem nabiralniku v ameriški davčni oazi Delaware, o njegovih lastnikih pa iz javno dostopnih virov ni mogoče izvedeti ničesar.
A sledi za lastniki tega podjetja že vsaj deset let vodijo do Slovenije. Podjetje WPF je imelo namreč osrednjo vlogo pri spornih nakazilih ob propadu SGP Gorica.
Junija 2013, manj kot pol leta pred stečajem tega gradbinca, sta SGP Gorica in Mestna občina Nova Gorica sklenila sodno poravnavo, s katero sta razrešila dolgoletni spor okrog lastništva večine javnih zemljišč v mestu. Občina se je zavezala plačati skoraj tri milijone evrov, toda SGP Gorica presenetljivo ni dobil niti centa. Ves denar je končal pri povezanih podjetjih, ki pa so tik pred nakazilom zamenjala lastnika. Poceni jih je kupilo podjetje WPF.
V imenu SGP Gorica je poravnavo, ki je podjetju iz davčne oaze prinesla skoraj tri milijone evrov, podpisal Janez Artič, ob njem pa še nekdanja lastnika in vodilna v skupini, Miha Šegula in Pavel Jazbec. Le nekaj tednov po sklenitvi poravnave, jeseni 2013, je podjetje WPF postalo lastnik kompleksa Presta, ki ga je kupilo za pičlih sto tisoč evrov. Leta 2016, torej le tri leta pozneje, je bil naprodaj za 2,4 milijona evrov. Za primerjavo: samo v letu 2022 je podjetje Presta ustvarilo kar 60 tisoč evrov čistega dobička.
Vrnitev grobarjev SGP Gorica: ukvarjali se bodo s turizmom
Minilo je deset let in konec letošnjega marca so »Američani« podjetje, ki ima v lasti kompleks Presta, prodali novemu kupcu: ljubljanskemu podjetju Strategia, ki je v lasti Vasilija Kavška. Četudi na prvi pogled deluje, kot da so nepremičnino, ki potrebuje obnovo, kupili novi vlagatelji, pa so v ozadju tega posla ljudje, povezani z glavnimi akterji propada SGP Gorica.
Direktorica podjetja Strategia je Urška Kavšek. Gre za svetovalko upravnega odbora SGP Gorica v letih 2007 in 2008, ki je v tistem obdobju vodila Presto, in zasebno partnerico Janeza Artiča. Urška Kavšek je direktorica več podjetij v lasti družine Artič. Med njimi je tudi APH Kolezija, ki je ob znanem ljubljanskem kopališču zgradilo aparthotel. Iz njegovih bilanc izhaja, da ima za več kot dva milijona evrov dolgov. Od koga si je izposodilo denar, ni znano, saj na objektu ni nobene hipoteke. Tudi to nepremičnino pa je pred tem lastniško obvladovalo podjetje WPF.
Janeza Artiča in Urško Kavšek povezuje tudi cerkniško gradbeno podjetje AS-Primus. Leta 2018 je časnik Finance poročal, da so mu občine nakazale dober milijon evrov za poplačilo podizvajalcev, a ta denar nikoli ni prišel do njih. Direktorica AS-Primusa je bila Urška Kavšek, skupaj z njo pa se je poslovnih sestankov udeleževal Artič, ki je bil takrat v osebnem stečaju. Kmalu zatem je šel AS-Primus v stečaj.
Ko pred stečajem izpuhti 15 milijonov evrov
Koliko je novi lastnik plačal za kompleks Presta, še preverjamo. Po javno dostopnih podatkih pa za nakup ni imel na voljo dovolj lastnega denarja. Odgovor na vprašanje, od kod denar, bi se zato lahko skrival v stečaju SGP Gorica. Ta je imel še leta 2011 za 15 milijonov evrov premoženja, torej več kot dovolj za poplačilo upnikov, ki jim je novogoriški gradbinec takrat dolgoval le šest milijonov evrov. Le nekaj mesecev pred stečajem pa je v SGP Gorica ostalo le še 1,8 milijona evrov premoženja.
Med likvidacijo SGP Gorica, ki ga je vodil Artič, so iz podjetja izginjali najdragocenejši deli premoženja, ne da bi pri tem prišlo do denarnih nakazil na račune upnikov. Zadnji žebelj v krsto so zabili lastniki. Ustanavljali so projektne družbe, med njimi in SGP Gorica pa vzpostavljali mrežo nenavadnih posojilnih, poroštvenih in drugih poslovnih razmerij. Na koncu so za SGP Gorica ostali le dolgovi.
Artič je tudi poskrbel, da se je skoraj tri milijone evrov, ki jih je novogoriška občina plačala SGP Gorica, prelilo v roke WPF. Projektna podjetja, ki so bila upravičena do občinskih milijonov, je namreč oktobra 2010 prodal. Še prej je SGP Gorica nanje prenesel zemljišča, ki so bila predmet spora, s tem pa tudi pravico do denarja. Ker je šel SGP Gorica v stečaj šele leta 2014, teh poslov nihče več ni mogel izpodbijati, saj je vmes minilo obdobje treh let, ko bi bilo to še mogoče.
Artičeva partnerica ima sicer s kompleksom v Novi Gorici velike načrte. Podjetje Presta je takoj po nakupu preimenovala v Enološki premium apart hotel (EPAH). To zelo verjetno pomeni, da želi nastanitveni dom, kjer bivajo povečini slabo plačani tujci na začasnem delu v Sloveniji, spremeniti v turistično točko za ljubitelje vina.
