Slovenske javne finance so po presežku v letu 2019 spet zdrsnile v primanjkljaj v koronskem letu 2020, ko je zaradi negativnih učinkov pandemije covida-19 in izdatnega državnega trošenja za pomoč podjetjem in gospodarstvu znašal 7,6 odstotka BDP. V letu 2021 se je ob hitrem gospodarskem okrevanju znižal na 4,6 odstotka BDP in leto pozneje ob nadaljnji gospodarski rasti, a še vedno povečani porabi, tudi zaradi energetske krize po ruskem napadu na Ukrajino, na tri odstotke BDP. Lani se je torej položaj izboljšal še za pol odstotne točke.
V letu 2023 je primanjkljaj po pojasnilih statistikov ustvarila le centralna država, medtem ko sta preostala podsektorja države beležila presežek: primanjkljaj centralne države, torej državnega proračuna, je znašal 1,676 milijarde evrov, občine so skupaj izkazale za 68 milijonov evrov presežka, skladi socialne varnosti, torej pokojninska in zdravstvena blagajna, pa 21 milijonov evrov presežka.
Prihodki države so bili s 27,877 milijarde evrov za 10,6 odstotka višji kot v letu 2022. Davčni prihodki so se pri tem zvišali za 8,8 odstotka, prihodki od socialnih prispevkov pa za 9,3 odstotka.
Po drugi strani so se izdatki države zvišali za 9,5 odstotka na 29,465 milijarde evrov. Med večjimi skupinami izdatkov je bila vrednost vmesne potrošnje višja za 10,2 odstotka, sredstev za zaposlene za 10,9 odstotka, socialnih nadomestil in podpor pa za 4,6 odstotka.
Bruto dolg sektorja država je konec leta 2023 znašal 43,670 milijarde evrov oz. 69,2 odstotka BDP. V primerjavi s koncem leta 2022 se je nominalno zvišal za 2,332 milijarde evrov, relativno glede na BDP pa se je znižal za 3,3 odstotne točke.
Pri tem je dolg države na centralni ravni znašal 42,775 milijarde evrov oz. 67,8 odstotka BDP, na lokalni ravni pa 1,117 milijarde evrov oz. 1,8 odstotka BDP.
Na statističnem uradu so predstavili tudi podatke za zadnje četrtletje lani. Javnofinančni primanjkljaj je znašal 429 milijonov evrov, kar je predstavljalo 2,6 odstotka BDP.
Rast skupnih prihodkov države je bilo zaznati 12. četrtletje zapored,tokrat za 14,3 odstotka. Pri tem so se davčni prihodki zvišali za 14,9 odstotka, prihodki od socialnih prispevkov za 8,1 odstotka, prihodki od drugih tekočih transferjev pa za 91,6 odstotka.
Skupni izdatki države so se v zadnjem četrtletju 2023 zvišali za 10,7 odstotka. Pri tem se je na medletni ravni nominalno najbolj povečala vmesna potrošnja, in sicer za 20,4 odstotka. Socialna nadomestila v denarju in naravi so bila višja za 7,3 odstotka, subvencije pa za 68,9 odstotka.
