Po podatkih slovenskih škofij je bilo leta 2012 v Sloveniji 1,55 milijona katoličanov, deset let pozneje, leta 2022, pa 1,48 milijona. Istočasno se je zmanjšal delež katoličanov v družbi. Leta 2012 so predstavljali 81,4 odstotka vseh prebivalcev, leta 2022 pa nekaj manj kot 70 odstotkov.
Pri tem gre za podatke slovenskih škofij, medtem ko je uradni popis leta 2002 pokazal nekoliko nižje številke. Na popisu se je za pripadnike katoliške vere namreč izreklo 1,14 milijona ljudi oz. 57,8 odstotka vseh.
Leta 2021 so sicer katoličani v svetu predstavljali 17,7 odstotka vsega prebivalstva. V Evropi njihovo število ostaja približno enako, se pa povečuje v Afriki, Aziji in Ameriki, ugotavlja poročilo.
Upad verskih praks
V velikem delu Evrope, pa tudi v Sloveniji, opažajo predvsem upad verskih praks. V Sloveniji je bilo na primer leta 2015 217.371 nedeljnikov (vernikov, ki se redno udeležujejo nedeljski maš), do leta 2022 pa je njihovo število upadlo na 138.354. Tako velik upad je mogoče pripisati predvsem epidemiji covida-19. Še v predkoronskem letu 2019 je namreč maše ob nedeljah redno obiskovalo 196.702 ljudi, v letu 2020 pa je njihovo število upadlo na 101.905. Po koncu epidemije oz. v letu 2022 je začelo število nedeljnikov znova postopno naraščati.
V zadnjih desetih letih cerkvena statistika beleži upad števila krstov, obhajil, birm in cerkvenih porok. Leta 2012 so tako v Katoliški cerkvi krstili 12.848 ljudi, leta 2022 pa 23,6 odstotka manj oz. 10.170 ljudi.
Število prvih obhajil je od leta 2012 do 2022 upadlo za 15,7 odstotka, število birm za 16,6 odstotka, število cerkvenih porok pa za 21,5 odstotka. Še leta 2005 se je cerkveno poročilo 60,3 odstotka parov, ki so se poročili tudi civilno, leta 2012 41 odstotkov, leta 2022 pa le še 33,8 odstotka.
Se je pa od leta 2012 povečalo število cerkvenih pogrebov, za šest odstotkov, pri čemer je delež cerkvenih pogrebov upadel. Leta 2012 je bilo cerkvenih 74,5 odstotka vseh pogrebov, leta 2022 pa 67,6 odstotka. Pri pogrebih sicer delež žarnih pogrebov presega 82 odstotkov, kar našo državo uvršča med prve na svetu, ugotavlja poročilo.
V katoliške vzgojne in izobraževalne ustanove predšolske, osnovnošolske in srednješolske ravni je bilo leta 2012 vključenih 3772 mladih, v letu 2022 pa 4182. V 14 katoliških domovih za ostarele je bilo leta 2012 3772 oseb, leta 2022 pa 839.
Za obnovo sakralne dediščine (vseh verskih skupnosti) je bilo iz proračuna v letih 1992-2022 namenjenih 38,9 milijona evrov oz. 25,4 odstotka vseh sredstev, ki jih je ministrstvo za kulturo namenilo ohranjanju kulturne dediščine, med letoma 2012 in 2022 pa 10,7 milijona oz. 19,9 odstotka.
Duhovniki, redovnice in redovniki
Nedavno objavljeno poročilo posebej obravnava tudi statistiko, povezano s številom duhovnikov ter redovnic in redovnikov, pri čemer ugotavlja, da se njihovo število zmanjšuje. Leta 2012 je bilo v Sloveniji 1087 duhovnikov, do leta 2022 pa je ta številka padla na 948. Zaznati je predvsem upad škofijskih duhovnikov, ki predstavljajo okoli tri četrtine vseh duhovnikov. Preostalo četrtino predstavljajo redovniški duhovniki. V zadnjem desetletju je upadlo tudi število novomašnikov. V zadnjih 10 letih jih je v povprečju letno okoli osem.
Za 15,1 odstotka je od leta 2012 upadlo število redovnic in redovnikov. Leta 2012 jih je bilo 861, leta 2022 pa 731.
Ob zmanjševanju števila duhovnikov, ki tako vse težje pokrivajo dodeljene jim župnije, pa se je na drugi strani povečalo število laikov, ki se vključujejo v versko dejavnost in življenje. Število stalnih diakonov, ki pomagajo duhovnikom, je v zadnjem desetletju naraslo z 31 na 47. Število laiških katehistinj in katehetov je s 550 leta 2012 naraslo na 617 leta 2022, število ministrantk in ministrantov pa se je celo potrojilo.
