V občinah Šentjernej, Šmarješke Toplice in Kostanjevica na Krki od leta 2009 deluje skupni organ Medobčinski inšpektorat in redarstvo (MIR), ki se mu je leta 2014 pridružila tudi občina Škocjan. A MIR je že od začetka tega leta popolnoma neoperativen.
Skupna služba, ki ima sedež v Šentjerneju, je dobro delovala in marsikaj izboljšala na področju urejanja okolja ter vzdrževanja javnega reda in miru. Ljudje so se na redarje in inšpektorico navadili, čeprav ni šlo vedno le z opozorili in so bile potrebne tudi globe, a marsikdaj so se k njim obrnili po pomoč.
MIR bi v vseh občinah lahko storil še veliko več, a kaj ko ga že od začetka pestijo kadrovske težave. Menjav zaposlenih je bilo v 15 letih zelo veliko, zgodilo se je, da je inšpektorica ostala sama, in ni bilo prav dosti let, ko so bili zaposleni trije, inšpektorica in dva redarja. Največkrat sta delovala le dva uslužbenca. Vedno je bilo slišati, da so preobremenjeni, saj je dela na terenu, na skoraj 253 kvadratnih kilometrih v vseh štirih občinah, zelo veliko.
Redar decembra odšel
A tako kritično, kot je zdaj, na MIR še ni bilo. Dolgoletna kadrovska podhranjenost je dosegla vrh, saj nimajo zaposlenega nobenega redarja več, zadnji je odšel konec prejšnjega leta, dolgoletna inšpektorica in vodja MIR pa je dolgotrajno bolniško odsotna. Služba je tako dejansko neoperativna, redarski avtomobil že lep čas stoji, na terenu ni nikogar.
Jože Simončič, župan občine Šentjernej, pravi, da so z MIR zadovoljni, da pa trenutno stanje res ni v skladu z njihovimi željami in pričakovanji ter da ga vse občine trudijo rešiti oziroma izboljšati. V zadnjem času so objavili več javnih razpisov za delovno mesto medobčinskega redarja in tudi inšpektorja, a zanimanja skoraj ni, zgodi se celo, da se nihče ne prijavi. »Petnajstega februarja smo imeli zadnji skupni sestanek in župani smo se sporazumno dogovorili, da postopek javnih natečajev v bližnji prihodnosti ponovimo. Rešitev vidimo v dobrem kadru, ki bi opravljal svoje delo korektno in v skladu z veljavno zakonodajo, ob tem pa se zavedamo dejstva, da je trenutno največji izziv pritegniti kader, kar je težava v javnem in zasebnem sektorju,« pove Simončič in omeni, da jim ne gre na roko niti plača, ki jo lahko ponudijo. Za višjega občinskega redarja je na primer pod minimalno plačo, ki v letu 2024 znaša 1253 evrov bruto. Tudi sama narava dela redarja je zahtevna, še zlasti v občinah z romskim prebivalstvom, v katerih je vzdrževanje javnega reda in miru dodatno oteženo.
V današnjih časih je tudi več možnosti pri iskanju bolje plačanih ter manj nevarnih služb in verjetno gre tudi tu iskati razloge, zakaj se je na podobne razpise še pred desetimi leti prijavilo tudi od 60 do 80 kandidatov, danes komaj kdo, pa še ta pogosto ne izpolnjuje pogojev. Treba je tudi vedeti, da če na razpisu ne dobijo dobro usposobljenega in že izkušenega človeka, usposabljanje traja vsaj eno leto.
Šli drugam ali na svoje?
Župan občine Škocjan Jože Kapler pravi, da so bili z delovanjem MIR zadovoljni, a je zdajšnje stanje skrb vzbujajoče. Zaostanki se kopičijo in bodo veliki, novih moči pa na razpisih kar ni. »Menim, da bi na tako velikem območju za dobro delo potrebovali vsaj eno inšpektorico in dva redarja. Za zdaj bomo vztrajali, sicer pa je možnost, da se priključimo Skupni občinski upravi občin Dolenjske in Bele krajine, ki nam zdaj pokriva področje pravnih zadev za romsko problematiko,« pove Kapler. Občina Škocjan je lani za MIR iz proračuna namenila 10.727 evrov.
Župan občine Kostanjevica na Krki Robert Zagorc odkrito pravi, da so bili z delovanjem inšpektorice zadovoljni, z redarji pa po večini niso imeli sreče. Od novembra na terenu ni nikogar več in pri njih je najbolj kritično na področju odpadkov, posegov v varovalni pas cest, parkiranja in plačevanja taks na parkiriščih za avtodome. Zagorc meni, da bi za optimalno delovanje v vseh štirih občinah potrebovali dva inšpektorja, od katerih je eden vodja, in vsaj enega redarja. »Sedežna občina MIR je že izvedla več razpisov za redarja in inšpektorja, ki pa niso dali želenih rezultatov in so bili razveljavljeni. Zdaj se pripravljata nova sistemizacija in ponovni razpis, če pa tudi tokrat ne bo rezultatov, bo treba rešitev najti drugje,« pravi kostanjeviški župan. Njihova občina je za leto 2023 za sofinanciranje MIR namenila 6750 evrov, skoraj 58 odstotkov tega denarja je šlo za plače.
V občini Šmarješke Toplice je bilo zaradi delovanja MIR v občinskem svetu že več burnih razprav in župan Marjan Hribar je že leta 2021 dejal, da od te skupne službe želijo rezultate – navsezadnje so turistična občina. »Če rezultatov v doglednem času ne bo, bomo izstopili iz MIR in za ta denar ustanovili svojo službo ter zaposlili svojega redarja, kar nas bo stalo enako in k čemur se vse bolj nagibamo,« je izjavil pred tremi leti. Kakšno je njegovo mnenje danes, nam ni uspelo izvedeti. »Zadevo po dogovoru komentira sedežna občina Šentjernej,« je odgovoril na naša poizvedovanja.
