Vedno več vozil se pozna seveda tudi na vsakdanjem prometu, o problematiki neustreznosti cest in slabe prometne strategije pri načrtovanju smo že pisali. S povečevanjem števila vozil bi pričakovali, da se bo povečevalo tudi število prometnih nesreč, a malce presenetljivo so se v zadnjih letih ali desetletju številke pri nas ustalile pri okoli 18 tisoč nesrečah na leto.
Ne glede na to strokovnjaki opažajo, da se je leta 2022 na slovenskem trgu število registriranih motornih vozil povečalo za 2,1 odstotka, enako velja za leto 2021, pri čemer so najvišje povečanje dosegli pri registraciji motornih koles, celo 7,4 odstotka, in specialnih osebnih avtomobilov s 6,5 odstotka.
Osebni avtomobili še vedno predstavljajo tri četrtine celotne voznega parka naše države, a »zlate« čase razvoja avtomobilskega trga imajo prodajalci pri nas že za seboj. Verjeli ali ne, leta 1993 so v voznem parku Slovenije osebni avtomobili predstavljali dobrih 92 odstotkov celotnega parka, leta 2021 pa je bil njihov delež 74 odstotkov.
Kupci se ne navdušujejo nad električnimi
Po koroni je namreč prodaja vozil, tudi zaradi nedobavljivosti in težav pri proizvodnji sestavnih delov, strmoglavila. Če so v prejšnjih letih v povprečju prodali vsaj 60 tisoč novih vozil, se je prodaja leta 2022 znižala za 14,5 odstotka. Prodali so le še 45.679 avtomobilov. Med njimi je bila petina hibridnih, petodstotni delež pa so imeli električni osebni avtomobili.
Polovica vseh lani registriranih osebnih avtomobilov je vozil na dizelsko gorivo, 46,4 odstotka na bencinsko gorivo, 2,1 odstotka na hibridni pogon in le 0,7 odstotka na električni pogon. Prodaja se počasi pobira, pada sicer delež dizelskih avtomobilov, raste bencinskih in električnih, ki pa vseeno ne morejo in ne morejo zajeti vetra v svoja jadra, saj se kupci vse bolj odvračajo od teh vozil zaradi visokih cen in omejene uporabnosti na relacijskih vožnjah.
To so zaznali tudi proizvajalci avtomobilov, zato počasi že spreminjajo načrte in svoje zaveze ter po vseh električnih kampanjah priznavajo, da mogoče motorji z notranjim zgorevanjem še ne bodo šli tako hitro v pozabo. Ali na naftni pogon ali kakšno drugo gorivo.
A če se bodo politiki še naprej tako trudili, bo nastal drugačen rezultat, havanizacija voznega parka. Po zgledu Kube, kjer se še danes vozijo s prastarimi ameriškimi ali vzhodnoevropskimi avtomobili, ki bi že zdavnaj morali romati na smetišče in ki jih prebivalci vzdržujejo na bolj ali manj izvirne načine. Zato se strokovnjaki bojijo, da nas čaka zelo podobna avtomobilistična prihodnost.
Vozimo se v vse starejših
Zato ne preseneča podatek, da je vozni park motornih vozil v Sloveniji iz leta v leto starejši. Leta 2022 je delež registriranih osebnih avtomobilov, ki so stari 12 let in več, znašal 44,1 odstotka, delež vseh registriranih motornih vozil, ki so stara 12 let in več, pa kar 46,1 odstotka. Povprečna starost osebnih avtomobilov, registriranih v Sloveniji leta 2022, je bila 10,9 leta, kar je več kot dve leti več kot še pred 15 leti. In trend kaže, da se bo vozni park le še staral. Najnižja povprečna starost osebnih avtomobilov je bila v osrednjeslovenski statistični regiji (10,2 leta), najstarejši vozni park pa so imeli v goriški statistični regiji (12,6 leta).
Na slovenskih cestah so leta 2022 opravili več voznih kilometrov kot v letih 2020 in 2021, ko je bila država v covidnem objemu. A vseeno leta 2022 še nismo dosegli kilometrov kot pred pandemijo. Domača in tuja cestna motorna vozila so leta 2022 opravila 20,5 milijarde voznih kilometrov, kar je za 7,7 odstotka več kot leto prej. Pri tem so osebni avtomobili opravili 82 odstotkov voznih kilometrov.
Vozila, registrirana v Sloveniji, so doma in v tujini opravila več kilometrov kot doma, kar 21,5 milijarde voznih kilometrov, pri čemer so osebni avtomobili opravili 77,3 odstotka ali 16,6 milijarde voznih kilometrov.
Agencija za varnost prometa (AVP) je v analizi prometne varnosti za leto 2023 ugotovila, da je policija na naših cestah zabeležila 19.780 prometnih nesreč ali šest odstotkov več kot leta 2022. Nekaj več je bilo tudi prometnih nesreč s telesnimi poškodbami, skupaj pa je umrlo 82 udeležencev cestnega prometa ali trije manj kot leta 2022, kar pomeni štiriodstotni padec števila izgubljenih življenj. Leta 2023 je na slovenskih cestah umrlo največ voznikov osebnih avtomobilov – 28 ali sedem več kot leta 2022, to je 33-odstotna rast.
Še vedno največ žrtev prometnih nesreč umre na regionalnih cestah in cestah v naseljih. Najpogostejša vzroka prometnih nesreč z najhujšimi posledicami sta neprilagojena hitrost ter nepravilna stran in smer vožnje.
Delamo več kot dva meseca za manjši avto
V EU je bilo leta 2021 več kot 310 milijonov avtomobilov, samo lani so jih prodali skoraj 13 milijonov novih. Na prvem mestu ostaja Nemčija s 16 odstotki celotnega evropskega voznega parka, Slovenija je z okoli 0,5 odstotka bolj pri repu razpredelnice na 25. mestu. Stopnja motorizacije v Evropi je znašala povprečno 560 osebnih avtomobilov na tisoč prebivalcev EU in je najvišja do zdaj. Pri tem se Slovenija s povprečno 572 osebnimi avtomobili na tisoč prebivalcev uvršča na 12. mesto. Kot že več let do zdaj je bila najvišja v goriški statistični regiji (635), najnižja pa v zasavski (544), pri čemer se je najbolj zvišala v podravski statistični regiji.
In še zanimivosti: za nakup novega avtomobila, kot je na primer renault clio, mora povprečen Slovenec delati 1880 ur ali približno dva meseca in pol, toliko kot leta 2018. Še leta 2020 je moral delati le 1670 ur. Za zavarovanje vozil pa na leto pri nas prebivalci plačajo okoli 583 milijonov evrov.
