Turistična plovba po naši najlepši reki poteka skozi tri občine: Bovec, Kobarid in Tolmin. Od leta 2016 so imele vse občine v veljavi odloke o plovbi po Soči z enakim besedilom in tudi pristojbine, ki so jih zaračunavali, so bile enake.
Leto 2016 je že daleč in inflacija je poskrbela, da cene, ki so jih določile občine, ne zadoščajo več za kritje stroškov omogočanja varne plovbe. A namesto da bi se občine znova dogovorile o enotni ureditvi, so, kot so pred časom zapisali naši kolegi s Primorskih novic, reko razkosali na tri dele. Trenutno veljajo trije odloki. Na Bovškem bo, kot kaže, vse po starem, za dnevno kajakaško dovolilnico bo treba plačati tri evre, športne agencije bodo za prevoze potnikov plačevale pavšale na rafte. V občini Kobarid so se odločili, da bodo sedanjo ureditev, ne glede na sosednji občini, korenito spremenili in dovoljenja podražili. Prešli so na povsem nov sistem plačevanja vstopno-izstopnih mest po osebi. Kot pravijo, zato, da bi zagotovili večjo transparentnost, koliko gostov športne agencije prepeljejo. Toda dnevno dovolilnico so kar precej zasolili, ceno so dvignili na deset evrov. Taka ureditev bo prizadela predvsem domače kajakaše, ki bodo morali tako plačevati kar trikrat več, kar ni zanemarljivo, glede na to, da se turisti po reki praviloma spustijo enkrat, kajakaši pa so redni uporabniki reke. Višji strošek bodo morale nase prevzeti tudi športne agencije za svoje goste. V Tolminu, kjer se zavedajo, da »njihov« del Soče za turistično plovbo ni tako zanimiv, so strpnejši. Sicer so sprejeli odlok, ki določa, da bodo uporabo vstopno-izstopnih mest zaračunavali po osebi, a so njihove cene nižje, računali bodo pet evrov za dnevno dovolilnico.
Različne cene, ki niso povsem logične
Trenutna ureditev tako pomeni, da bodo morali kajakaši za vsak obisk reke plačati tri evre v Bovcu, kjer bodo na reko vstopili, in nato še deset evrov, če bodo izstopili v občini Kobarid. Zaradi nove ureditve so kajakaši zaprosili Inštitut za ustavno pravo, naj poda mnenje o tem, ali je ureditev v skladu z ustavo. Na inštitutu so ugotovili, da bi bilo za kajakaše smiselno, da na ustavno sodišče vložijo pobudo za oceno ustavnosti odloka. Kot razlog za neustavnost navajajo, da bi moral odlok status kajakašev urejati ločeno od drugih uporabnikov reke. Poleg tega opozarjajo, da je reka javno dobro v lasti države in da občine ne smejo zaračunavati uporabe in dostopa do nje. Cena dovolilnic, ki jih prodajajo, bi morala biti po mnenju inštituta vezana izključno na stroške, ki nastajajo z vzpostavitvijo in vzdrževanjem vstopno-izstopnih mest in parkirišč ob njih.
Kajakaši so se na novo ureditev odzvali tudi z zapisom, kjer je med drugim navedeno: »Kajakaši želimo posebej poudariti, da nikakor ne nasprotujemo razumni regulaciji plovnega režima po reki Soči ali pa temu, da za uporabo parkirnih mest ob reki, tako kot vsi preostali, plačamo parkirnino, ki krije stroške vzdrževanja obstoječih parkirnih mest. Nasprotujemo pa temu, da se pod krinko pristojbine za uporabo vstopno-izstopnega mesta od nas dejansko zahteva plačilo za to, da se s kajakom spustimo po reki kot javnem dobru. Nikjer v veljavnih predpisih, na katerih bi sicer moral temeljiti kobariški odlok, ni določb, ki bi občini dovolile prodajo uporabe reke Soče kajakašem. Zgoraj omenjena civilizacijska pridobitev je svojo mesto očitno našla v slovenskih zakonih in ustavi, žal pa ne tudi v kobariškem odloku.«
Dovolilnica za vsako občino posebej
Na posledice trenutne ureditve je v javnem pismu opozoril tudi nekdanji župan občine Bovec Siniša Germovšek, ki se sprašuje, kako namerava občina Kobarid logistično izvajati pobiranje denarja za dovolilnice. »Kaže, da v občini Kobarid niso pripravili in dorekli logistike izvajanja odloka samo v njihovi občini, kar je povsem razumljivo, saj samo na območju občine Kobarid odlok ni izvedljiv. Ni znano, kako bodo ravnali z gosti, če ne bodo imeli dovolilnic za vsako občino posebej. Najbrž jih bodo, nič krive, drastično kaznovali, kar zagotovo ne bo dobra promocija za posoški turizem!« je zapisal. Ob tem je spomnil na neodzivnost ministrstva za infrastrukturo, v pristojnosti katerega je sicer urejanje plovnega režima na reki Soči. Kljub temu, da je vsebina spornega odloka občine Kobarid znana že več mesecev, na ministrstvu niso storili ničesar, občina Kobarid pa ob sprejemu odloka niti ni pridobila mnenja ministrstva.
