V Sindikatu zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije pričakujejo, da bo ustavno sodišče zadevo obravnavalo prednostno in da bo do dokončne odločitve ustavilo izvajanje odloka. Poudarjajo, da odlok ne more predstavljati pravne podlage, na kateri bi lahko vlada določala obseg zdravniških storitev, ki sodijo v minimum delovnega procesa, "saj je ta zelo jasno in konkretno določen v zakonu", so zapisali v sporočilu za javnost.
Glavni stavkovni odbor se je tudi strinjal, da se bo v primeru kakršnega koli ukrepanja zoper stavkajoče na podlagi omenjenega odloka "uporabilo vsa pravna sredstva za zaščito interesov stavkajočih". To po njihovih navedbah vključuje tožbe, prijave na pristojne inšpektorate in po potrebi tudi podajanje kazenskih ovadb.
Na vprašanje, kako bo delo stavkajočih potekalo do odločitve ustavnega sodišča, je predsednik Fidesa Damjan Polh na izjavi za javnost odgovoril, da "še ni dobil poročil s terena", Fides pa da članstvu doslej ni poslal navodil, kako naj ravnajo glede vladnega odloka. Tudi na seji glavnega stavkovnega odbora so razpravljajo le o odloku "kot pravno-formalnem aktu", je pojasnil.
"V Fidesu poudarjamo, da so naše stavkovne aktivnosti izključno v interesu stabilnega javnega zdravstva in pacientov," so zapisali. Vlada je imela po njihovih navedbah dve leti časa za stabilizacijo situacije v javnem zdravstvu. "Ker tega zavestno ni storila, zdaj aktivno krati pravice pacientov in zdravnikov, na kar ne moremo pristati," so dodali.
Po Polhovih besedah je glavni stavkovni odbor Fidesa danes razpravljal tudi o možnosti mediacije z vladno stranjo. Mediaciji so naklonjeni, če bo to pripeljalo do rešitve, do prekinitve stavke. V Fidesu so sicer že prejšnji teden predlagali, da bi za mediatorja določili osebo, ki prihaja "iz države EU". Danes pa je Polh dodatno pojasnil, da to ni pogoj, mediator mora biti predvsem nevtralen, demokratičen in mora spoštovati pravni red.
Na vprašanje glede možnosti preoblikovanja stavkovnih zahtev pa je odgovoril, da za zdaj z vladne strani niso dobili nič oprijemljivega. Če bodo predlogi z vladne strani tehtni in če bodo zanje podana jamstva in zagotovila, da se bodo uresničili, za kar so do zdaj v sindikatu izgubili vse upanje, potem je možen kak korak naprej, je dejal.
"Niso finančne zahteve tiste, na katerih se lomijo kopja, ampak je cel sklop prepotrebnih ukrepov v zdravstvu, zato da nekako preprečimo zlom javnega zdravstvenega sistema, ki je slonel, saj veste, na plečih premnogih zdravnikov in premnogega nadurnega dela," je dodal predsednik zdravniškega sindikata.
Vlada je prejšnji četrtek sprejela odlok, s katerim določa zdravniške storitve, ki jih morajo zdravniki opravljati v času stavke zdravniškega sindikata Fides. Med drugim gre za storitve za ranljive skupine, odlok pa je začel veljati v petek. Med storitvami, ki jih bodo zdravniki morali izvajati, so tudi storitve, na katere so pacienti napoteni s stopnjo nujnosti zelo hitro, izdajo zdravniških potrdil in bolniških listov, napotitve pacientov na nadaljnje zdravljenje in zagotavljanje informacij o zdravstvenem stanju oskrbovancev v domovih za starejše in posebnih socialnovarstvenih zavodih ter druge storitve, potrebne za uveljavljanje pravic iz socialnih zavarovanj.
Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je ob predstavitvi sprejetega odloka poudarila, da ga je pregledala služba vlade za zakonodajo in da je zakonska podlaga trdna. Dodala je, da je treba spoštovati sorazmernost vseh pravic, ki so zapisane v ustavi. "Ustavni sodniki bodo zagotovo prepoznali našo skrb za invalide in druge najranljivejše skupine," je dejala.
Pogajanja med Fidesom in vladno stranjo se bodo nadaljevala v torek ob 16. uri na ministrstvu za zdravje, pol ure pred tem pa naj bi se predsednik sindikata Fides Damjan Polh sestal s premierjem Robertom Golobom.
Golob ponovno pozval Fides k zamrznitvi stavke
Predsednik vlade Robert Golob pa je na seji DZ predstavnike sindikata Fides ponovno pozval k zamrznitvi zdravniške stavke. Dejal je, da bodo o boljših delovnih pogojih za zdravnike in zdravstveno osebje odločali na stebrnih pogajanjih o plačni reformi. Potrdil je, da so ga iz Fidesa zaprosili za nov sestanek, ki se ga bo udeležil v torek.
Golob je na seji DZ odgovarjal na vprašanje poslanke NSi Vide Čadonič Špelič in vprašanje poslanke Svobode Tamare Kozlovič o tem, kako bo vlada ukrepala v zvezi z zdravniško stavko. Dejal je, da je prejšnji minister za zdravje Danijel Bešič Loredan s sindikatom januarja lani res podpisal sporazum o rešitvi stavkovnih zahtev. Ob tem je poudaril, da je Slovenija avgusta lani "doživela največjo naravno katastrofo v svoji zgodovini", zato so vse sindikate obvestili o zamiku javnega plačne reforme na 1. januar 2025. "Vsi sindikati, razen Fidesa, 45 jih je v javnem sektorju, so razumeli, da je treba implementacijo plačne reforme zamakniti. Fides tega ne razume, noče razumeti, raje vzame za talce paciente, najšibkejše, najranljivejše, celo invalide. Ne zanima jih nič drugega, razen kako izbojevati boljše finančne pogoje zase," je dejal Golob.
Predsednik vlade je še dejal, da lahko plačna nesorazmerja v javnem zdravstvenem sistemu rešujejo samo na stebrnih pogajanjih, na katerih bo tudi drugo zdravstveno osebje. "Član Fidesa ni nič več vreden kot medicinska sestra v zdravstvu, vsi si zaslužijo boljše pogoje in boljše plače. Vsi bodo to dobili naenkrat, in ne posamezna skupina hitreje," je dejal.
Omenil je še, da je stavka zdravnikov posledica dviga plač mladim zdravnikom. "Točno ta zgodba vam pove, da ne moremo reševati plačnih nesorazmerij v zdravstvenem sistemu ločeno za posamezne skupine, ker se bo vedno našla skupina, ki bo ugotavljala, da je ostala zadaj," je dejal.
Izpostavil je, da se je večkrat sestal s predstavniki Fidesa, ki so zavrnili vse predloge vlade. Omenil je, da je dobil novo zaprosilo za sestanek s Fidesom in potrdil, da se bo v torek s sindikatom ponovno sestal. "Za kakršnekoli dodatne ukrepe bo najprej treba stavko zamrzniti. To je tisto, kar paciente odrešuje," je dejal. Po njegovih besedah agonije pacientov ne povzroča vlada, ampak Fides z nerazumnim vztrajanjem pri stavki.
Golob je še dejal, da je pravica do osnovnega zdravstvenega varstva in socialne varnosti ustavna pravica. "Prepričan sem, da je ta temeljna pravica nad pravico do stavke. Še posebno takrat, ko se stavka vleče popolnoma nerazumno dolgo in ko se ne kaže nobene pripravljenost, da bi stavko zaključili ali zamrznili," je dejal Golob.
Po njegovih besedah je vlada odlok, s katerim so določili zdravstvene storitve, ki jih morajo zdravniki opravljati v času stavke, sprejeli šele v četrtek, saj so upali, da "bo prevladal razum v vrstah Fidesa". Dodal je, da bodo pri odloku vztrajali.
Ob naštevanju vladnih ukrepov za ureditev razmer v zdravstvu je Golob omenil pripravo interventnega zakona, za katerega ne dvomi, da bo potrjen. Podrobnosti pa ni razkril.
