Videokamere v vozilih se počasi uveljavljajo tudi v slovenskem prometu, sicer skromno in sramežljivo, pa vendarle; še pogosteje jih opazimo v objavah na družbenih omrežjih. Seveda mora biti taka kamera, če bi se odločili za nakup (na spletu je ponudb dovolj), ustrezno pritrjena na sprednja stekla, poznavalci svetujejo tudi možnost snemanja na kartice, z opcijo neprestanega samodejnega snemanja, torej s presnemavanjem starejših posnetkov. Bila naj bi karseda kakovostna, s širokokotnim objektivom; jasnejša slika je namreč boljši dokaz dogajanja.
Boljše kamere pa imajo že po dva objektiva, eden snema notranjost vozila, drugi pa v smeri vožnje, poleg datuma in ure na sliko zapišejo tudi pot po GPS-podatkih. To pomeni, da poleg slike uporabnik dobi še lokacijske podatke.
Pravni red uporabe ne določa
A po navadi se vrag skriva v podrobnostih in tu so stvari malce bolj zapletene. V uradu informacijske pooblaščenke nad uporabo tovrstnih kamer niso prav navdušeni in pravijo, da za dokazovanje spoštovanja prometnih predpisov tega nikoli niso priporočili: »Ravno nasprotno, v svojih mnenjih opozarjamo, da je izvajanje snemanja brez pravne podlage lahko nezakonito oziroma lahko v določenih primerih predstavlja tudi kaznivo dejanje.«
Drugačnega mnenja pa so na ministrstvu za pravosodje. Posebne zakonodaje, ki bi urejala uporabo tako imenovanih dashcamov, pri nas ni, zato je treba pri obravnavi tega vprašanja izhajati iz splošne sistemske ureditve, od zakona o varstvu osebnih podatkov dalje. »Po naši oceni je uporaba kamer v vozilih lahko dopustna na podlagi izjem, na primer, če bi se posnetki hranili le za kratek čas in se uporabljali le za zasebne, domače namene, brez namena javne objave in drugačnega razširjanja. Glede na navedeno štejemo zasebno uporabo kot nesporno in dopustno.«
Po njihovem mnenju je uporabnik take kamere tudi upravljavec osebnih podatkov, ki mora imeti za snemanje pravno podlago, a te v zakonu ni, razen za nekaj izjem glede zasebne oziroma domače uporabe. »Uporaba posnetkov v posameznem primeru tako ni avtomatska, prav tako pa ni avtomatsko izključena. V kazenskem postopku se torej lahko predložijo kot dokaz tudi posnetki dashcamov, vendar bo njihova dopustnost vedno predmet posebne presoje v konkretnem postopku,« še menijo na ministrstvu.
Zavarovalnice jih upoštevajo
Pri Zavarovalnici Triglav sicer pravijo, da so posnetki kamer, tako tistih v avtomobilih kot tistih na objektih ali javnih mestih, v primeru dokazovanja škode ali krivde za nesrečo s pravnega vidika dovoljeni. »V Zavarovalnici Triglav pri dokazovanju škode upoštevamo vse, kar nam lahko pomaga pri odločitvi. Torej tudi posnetke kamer, čeprav so primeri, ko zavarovanci posnetke predložijo kot dokaze, zelo redki. Uporaba takih posnetkov na sodišču pa je zelo omejena, razen v primeru posnetkov kamer na javnih mestih,« so še povedali.
Pri dokazovanju škode je namreč pomembno, da zavarovanec zavarovalnici in pristojnim organom predloži ustrezne dokaze. Z videoposnetkom lahko bolj prepričljivo dokaže škodo na avtomobilu in poveča možnost odškodnine. Dokaze lahko pridobi in predloži na različne načine, od fotografij, policijskega zapisnika in izjave prič do zdravniške dokumentacije, če je bila stranka v prometni nesreči poškodovana, ali računov za popravilo.
Pri zavarovalnici Generali dodajajo, da po njihovih izkušnjah uporaba kamere v avtomobilu oziroma posnetkov s take kamere za dokazno gradivo pri nas še ni razširjena. »Če pa bi jo stranka imela, tudi na primer na kolesu ali motociklu, in bi posnetki lahko pomagali pri razjasnitvi okoliščin, bi jo zaprosili za posnetek. Če bi bilo to stranki v interesu, bi nam posnetek najbrž izročila, mi bi ga pa uporabili,« trdijo pri Generaliju. Sicer pa je, kot še pravijo, v dokaznih postopkih uporaba posnetkov kamer (kamere na poslopjih, prometne kamere …) domena policije, ki raziskuje okoliščine dogodka.
Posnetek le eden v nizu dokazov
A kako take posnetke, predvsem prometnih prekrškov ali objestne vožnje, potem sprejmejo na policiji? Tam so nam povedali, da sicer prejmejo ker nekaj posnetkov kršitev od občanov, a na podlagi videoposnetka lahko policija le izjemoma začne postopek o prekršku, pogoj pa je, da je občan oškodovanec. »Posnetek pripomore k razjasnitvi okoliščin in preverjanju pogojev za uvedbo postopka, ne more pa biti edino dokazilo v postopku. Če se bo postopek odvijal pred pristojnim sodiščem, je v nadaljevanju potrebno tudi pričanje očividca oziroma oškodovanca,« dodajajo na policiji, »videoposnetek je namreč v postopku samo eden od dokazov, zato preverimo vsa dejstva in okoliščine o tem, da je neka oseba storila prekršek«.
Menijo tudi, da je ob vse bolj razširjenem objavljanju posnetkov na družbenih omrežjih in večji dostopnosti tehnologije seveda vse več možnosti manipulacije s posnetki. Pravijo, da občani velikokrat posredujejo posnetke, ki so stari in tako ni mogoče določiti kraja in časa dogodka. Zaradi vse večjega števila teh posnetkov je tudi nemogoče vse obdelati, zato priporočajo, da ljudje, če se čutijo ogrožene, raje pokličejo na 113.
Podobno velja za uporabo posnetkov z nadzornih kamer na stavbah. Posnetki videonadzornih kamer so dopustni, če so bile kamere nameščene in uporabljene za običajen namen, to je zagotavljanje varnosti ljudi in premoženja, in če posnetek ni »nesorazmerno posegel v posameznikovo pravico do zasebnosti«.
Tudi proti goljufijam
Kamere pa lahko preprečijo marsikatero zavarovalniško goljufijo, zato so jim verjetno v zavarovalnicah še toliko bolj naklonjeni. Policija sicer goljufije obravnava kot vsa druga kazniva dejanja, le da se za morebitne dodatne informacije posvetujejo s strokovnjaki s tega področja, torej zavarovalnicami, cenilci ali zavarovalniškim združenjem. »Najpogostejše so avtomobilske zavarovalniške goljufije v primerih prometnih nesreč, te nesreče pa so zelo dobro načrtovane. V posameznih primerih gre tudi za nastanek telesnih poškodb in nato zahtevke za izplačilo odškodnin.«
V Zavarovalnici Triglav pravijo, da v zadnjih letih obravnavajo vse več sumov zavarovalniških prevar, več kot tisoč na leto. »Največ prevar odkrijemo prav pri avtomobilskih zavarovanjih, ki so tudi najbolj množična. V svetovnem merilu velja, da je okoli deset odstotkov zavarovalniških zahtevkov goljufivih.« Zato imajo zavarovalnice posebno službo za preprečevanje, odkrivanje in raziskovanje prevar. »Sume prevar prepoznavamo z naprednimi računalniškimi rešitvami, pomembno vlogo imajo tudi zavarovalniški cenilci, ki sumljive okoliščine pogosto zaznajo že ob reševanju škodnih primerov in jih sporočijo strokovni službi.«
Če že uporabljate kamero, potem naj bo, kot smo že navedli, raje bolj kakovostna in trpežna ter predvsem taka, da jo je mogoče varno namestiti. Pogosto jih uporabniki namestijo na sprednja avtomobilska stekla s posebnimi oprijemali, a morajo biti tudi ta kakovostna, predvsem pa kamere ne smejo zmanjševati voznikovega vidnega polja. V primeru neustrezne pritrditve oziroma začasne namestitve kamere ob trku vozila obstaja nevarnost, da se voznik in potniki poškodujejo.
