V jamo Jelen brdo, 192 metrov globoko in 518 metrov dolgo jamo na območju Gotenice na Kočevskem, so se včeraj popoldne podali trije jamarji. Raziskovanje se je sprevrglo v nočno moro, saj je eden od jamarjev na globini več kot 120 metrov padel in se poškodoval, zaradi česar iz jame ni več mogel splezati sam. Kot je za Svet24TV pojasnil vodja Jamarske reševalne službe Walter Zakrajšek, je po nesreči eden prišel na površje in poklical reševalce, druga oseba pa je do prihoda prve ekipe počakala pri poškodovancu.
Reševalci so se v jamo podali ob približno 21. uri, že včeraj pa je bilo jasno, da bo reševanje potekalo najmanj do jutranjih ur. Prvim jutranjim optimističnim informacijam, da utegnejo poškodovanca, ki da pri izvleki ne bo potreboval nosil, rešiti v nekaj urah, je sledil preobrat. Zakrajšek je namreč pojasnil, da si je ob padcu poškodoval komolec in dlan, prejel udarec v glavo, ker pa je padel na bok, čuti tudi močne bolečine v ledvenem delu, a je največjo težavo predstavljala slabost, zaradi česar je kazalo, da bodo nosila vendarle potrebna. To bi predstavljalo veliko težavo, saj bi bilo treba dodatno širiti ožine, tudi z eksplozivom. Še pred 11. uro so pristojni vendarle postregli z bolj vzpodbudnimi informacijami, in sicer, da je jamarja slabost minila, tako so ga lahko začeli proti površju vleči brez nosil. Do 11. ure jim je uspelo premagati vse kritične točke, po informacijah Svet24TV pa so jamarja še pred opoldnevom izvlekli na površje.
Zaradi negotovosti še bolj težavno
Zakrajšek nato na novinarski konferenci dodatno pojasnil, kakšno je jamarjevo zdravstveno stanje, in sicer ima poškodovana rebra in desni komolec. S ponesrečenim je nekaj besed spregovoril v reševalnem vozilu. Ocenjuje, da je jamar v odličnem stanju, poškodovana ima le rebra in desni komolec.
O poteku reševalne akcije je na novinarski spregovoril tudi vodja mednarodne enote v Jamarski reševalni službi (JRS) pri Jamarski zvezi Slovenije Maks Merela, ki je bil kot član prve minerske ekipe v jami praktično od včerajšnjega večera. Pojasnil je, da so od jamarjev že takoj na začetku prejeli informacijo, da gre za tehnično zahtevno jamo, pri čemer je dodatno težavo predstavljalo dejstvo, da do zadnjega trenutka niso vedeli, na kakšen način bodo poškodovanega jamarja izvlekli. Če bi ga morali izvleči z nosili, bi morali po njegovih besedah »ogromno širiti« z eksplozivom. »Niso sicer dolgi meandri, a jih je veliko.« Merela je s svojo ekipo pot celotno noč širil z »baterijskimi vrtalniki, težkimi kladivi, špicami, macolami in dleti,« kjer je bilo to potrebno. Zjutraj bi morali nato dočakati menjavo, istočasno pa je prispela informacija od zdravnika, da bo treba jamarja zaradi slabosti vendarle iznesti z nosili, »kar je totalno podrlo naš načrt. Potrebne so bile nove sile, nove okrepitve, ker smo bili celo noč notri in zreli za menjavo.« A je nato vendarle sledila vesela novica, da nosila ne bodo potrebna, tako so se Merela in njegovi pomagači odločili, da »zdržijo« in »še stisnejo« ter da z jamarjem ostanejo do konca. Pojasnil je še, da je šlo za tehnično zahtevno reševanje zlasti zato, ker so bili vseskozi v negotovosti glede tega, na kakšen način ga bodo lahko izvlekli. »Če bi bil scenarij drugačen, bi se zadeva podaljšala za dan in pol ali dva.«
