Centri za socialno delo po vsej državi imajo te dni veliko dela s klici, saj je ogromno ljudi, ki bi zaradi spremenjene zakonodaje želeli postati družinski oskrbovalci. Zakon o dolgotrajni oskrbi pa si očitno mnogi – predvsem upokojenci – tolmačijo preširoko. Upokojenci namreč ne morejo postati oskrbovalci družinskega člana, čeprav mnogi v praksi dejansko to počno. »Na center za socialno delo se obrača največ upokojenih ljudi, ki bi radi skrbeli za svoje starše ali partnerje. Pomembno je poudariti, da ljudje, ki so upokojeni, žal ne morejo biti oskrbovalci družinskega člana, saj zakon tega ne dovoljuje,« pravijo na Centru za socialno delo Spodnje Podravje.
Nepravilne informacije
Oskrbovalci, ki zadostujejo vsem pogojem, so upravičeni do delnega izplačila za izgubljen dohodek, v višini 1,2-kratnika minimalne plače v Sloveniji, ter vključenosti v vsa obvezna zavarovanja. Socialna delavka Suzana Vuletić ugotavlja, da imajo ljudje o tej novi pravici zelo malo informacij. Mnogi k njim pridejo po podatke o možnostih ali le z namenom, da bi uveljavljali dolgotrajno oskrbo: »Po pogovoru pojasnimo, da je to celoten zakon, vendar je s 1. januarjem 2024 stopila v veljavo samo pravica do oskrbovalca družinskega člana. Informacije, ki jih imajo ljudje, so velikokrat nepravilne. Predvsem o tem, kdo bi lahko bil upravičen do oskrbovalca družinskega člana.« Januarja letos je začela veljati pravica do oskrbovalca družinskega člana, julija 2025 začneta veljati dolgotrajna oskrba na domu in e-oskrba, šele konec leta 2025 pa tudi dolgotrajna oskrba v instituciji in denarni prejemek.
Do oskrbovalca upravičena le oseba, ki potrebuje 24-urno nego
Kot pojasni Vuletićeva, je oskrbovalec družinskega člana posebna oblika dolgotrajne oskrbe, ki je pravni naslednik družinskega pomočnika. Pogoji za oskrbovalca so, da je oseba psihofizično sposobna za opravljanje nalog, da ima družinski član upravičenca prijavljeno stalno ali začasno prebivališče na istem naslovu kot upravičenec in tam tudi dejansko prebiva. Opraviti pa je treba tudi posebno usposabljanje. »Treba je poudariti, da je do oskrbovalca družinskega člana upravičena oseba, ki potrebuje 24-urno oskrbo. Gre za osebe s težko ali najtežjo omejitvijo samostojnosti ali sposobnosti samooskrbe, osebo s hudim kognitivnim upadom oziroma osebo, ki ne more uporabljati obeh rok in nog, ali za osebo s težko motnjo v duševnem razvoju ali težko gibalno ovirano osebo, ki potrebuje pomoč pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb,« pojasnijo na podravskem CSD.
Pomembna sprememba pri pravici do oskrbovalca družinskega člana je, da materialno stanje upravičenca ali kandidata za oskrbovalca nima več nobene vloge. Prav tako izjemno pomembno pa je, da se država po smrti upravičenca ne bo »usedla« na njegovo premoženje. Na pravico tudi ne vpliva sklenjeno pogodbeno razmerje o dolžnosti preživljanja: »Osebi, ki bo upravičena do oskrbovalca družinskega pomočnika in je do zdaj prejemala dodatek za pomoč in postrežbo, pa se ta dodatek ukine z dnem priznanja pravice do oskrbovalca družinskega pomočnika.«
