Med decembrom 2022 in januarjem 2023 so raziskovalci Luka Petravić, Boštjan Bajec, Evgenija Burger, Eva Tiefengraber, Ana Slavec in Matej Strnad iz Univerze v Mariboru, Univerze v Ljubljani, Univerze na Primorskem, Zdravstvenega doma Maribor, Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor in raziskovalnega inštituta Innorenew CoE izvedli anketo med študenti medicine ter zdravniki pred izbiro specializacije, pripadniki generacije Z, torej med rojenimi v letih 1995 in 2010. Ugotovili so, da bi ukrepi, kot so povečanje plač, vzpostavitev standardov in normativov ter omogočanje boljšega ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem lahko pomembno spodbudili mlade zdravnike, da izberejo tudi manj popularne specializacije. Pomembno so se razlikovale osebne vrednote, kjer je plača šele na 9. mestu. Od ukrepov, ki bi jih lahko sprejeli danes, da bi se več ljudi odločilo za specializacijo urgentne medicine, pa je plača na prvem mestu. Tri najpomembnejše osebne prioritete anketirancev so doseganje zadovoljivega ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem, izkazovanje spoštovanja s strani kolegov in aktivna vključenost v akademske dejavnosti.
Družinska medicina zelo privlačna izbira?!
Ugotovili so, da je družinska medicina med anketiranci zelo privlačna izbira specializacije, saj je velika večina družinsko medicino dala na prva tri mesta. 31,6 odstotka anketirancev jo je izbralo kot svojo prvo izbiro specializacije, kot drugo izbiro jo je izbralo 38,2 odstotka, kot tretjo pa 36,4 odstotka anketirancev.
Za specializacijo iz urgentne medicine so anketiranci pokazali manj zanimanja. 57 odstotkov anketirancev je odgovorilo, da verjetno ne bi izbrali te specializacije, 28 odstotkov pa da zagotovo ne bodo izbrali specializacije iz urgentne medicine. To specializacijo bi zagotovo izbralo štiri odstotke anketirancev, 11 odstotkov pa je odgovorilo, da je njihova odločitev za to specializacijo verjetna. Pomemben produkt študije je tudi odprto dostopna podatkovna zbirka, ki jo lahko uporabi kdorkoli za dodatne analize oziroma načrtovanje nadaljnjih raziskav.
V sporočilu za javnost so povzeli izjavo soavtorja študije Luke Petravića, da se jim je tema zdela aktualna že v začetku, "z zaostrovanjem splošne situacije v zdravstvu pa je tema postala bolj aktualna, kot kadarkoli prej". V prihodnosti avtorji upajo predvsem na oblikovanje zdravstvenega sistema, ki bo cenil vrednote svojih zaposlenih ter jim omogočal aktivno vlogo pri sooblikovanju delovnega okolja. Želijo si tudi, da bi takšne raziskave postale stalne, saj bi na ta način lahko spremljali trende skozi čas in lažje naslavljali spremembe, ki se pojavljajo med generacijami.
Po oceni zdravniške zbornice rezultati predstavljajo do sedaj največjo in najbolj ažurno objavljeno študijo na tem področju v Sloveniji in kvantificirajo mnenja študentov medicine ter zdravnikov, ki še niso izbrali specializacije. Rezultati bi bili lahko uporabljeni pri oblikovanju delovne politike, ki bo bolje sprejemala mlajše zdravnike, ki sedaj vstopajo na trg dela in pomagala izpopolniti pomanjkanja na področjih specializacij, ki imajo nizko zanimanje, a so vseeno zelo pomembne za delovanje celotnega sistema.
Študija je nastala pod okriljem Medicinske fakultete Univerze v Mariboru s sodelovanje številnih raziskovalnih in zdravstvenih ustanov. Anketo je zaključilo 436 študentov in diplomantov medicine. Objavo študije je financiral UKC Maribor.
Na koncu dodajmo, da ne bi bilo prvič, da anketiranci v teoriji izbirajo bolj plemenite vrednote, v praksi pa so prioritete kdaj pa kdaj drugačne.
