Cilj projekta je dati edinstvenim izvirom mineralne vode in mofetam zasluženo veljavo in spodbuditi trajnostni turistični razvoj na območju Gornje in avstrijske Radgone, je za STA še pojasnila Bedjanič. Kot je poudarila, so izviri mineralne in termalne vode ter mofete etnološka, geološka, hidrološka in botanična dediščina, ki je izjemnega pomena ne le v evropskem, ampak svetovnem merilu.
"V lokalnem okolju so slatine in mofete malo znane, z etnološkega vidika pa so dediščina, ki izginja in se pozablja, zato je eden od ciljev projekta to dediščino ohranjati," je dejala Bedjanič.
V okviru projekta Iz globin nameravajo partnerji razvijati turizem na podeželju, a hkrati izvire ter mofete ohraniti take, kot so. Pridobiti želijo tudi nove podatke, zato na terenu izvajajo etnološke, botanične in geološke raziskave.
"Usmerjati želimo obiskovalce tako, da bomo tam, kjer okolje ne prenese množičnega turizma, poskrbeli, da bo okolje infrastrukturno in interpretacijsko opremljeno, za širše skupine pa bomo te naravne pojave predstavljali v obeh središčih - v Gornji Radgoni in v avstrijski Radgoni," je opisala Bedjanič.
Ostale točke bodo - tako v Sloveniji kot Avstriji - označili in opremili. Pripravili bodo tudi Festival vode in svetlobe in vzpostavili interpretacijski center.
Izvirov in mofet je na območju veliko, v projektu pa se bodo osredotočili na tri izvire mineralne vode v Avstriji, v Sloveniji pa na Ivanjševsko, Očeslavsko, Stavešinsko ter Poličko slatino in mofeto Strmec ter Slepico. "Ne bomo obdelali vseh vrelcev slatin, saj jih je pri nas res ogromno. Ne le v Gornji Radgoni in Radencih, ampak tudi v občini Benedikt in Lenart je vrelcev res polno," je povedal Simon Veberič z Zavoda RS za varstvo narave, ki sodeluje v projektu.
Glavni cilj projekta je turistični produkt, sestavljen iz treh programov: kolesarskega, vzgojno izobraževalnega ter kulturno-ustvarjalnega. Novembra lani so imeli partnerji izvajalci prvo partnersko srečanje, trenutno potekajo raziskave, projekt pa bodo zaključili novembra 2026.