Gre za bolezen, ki se pojavlja po vsem svetu. Na njen pojav pa po navedbah nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) vplivata gostota prebivalstva in dostopnost do cepljenja. Pred uvedbo cepljenja so se pojavljale epidemije ošpic na 2 do 5 let in so trajale 3 do 4 mesece. V Sloveniji so bile ošpice dolga leta najpogostejša nalezljiva bolezen. Od leta 1968, ko so pri nas uvedli obvezno cepljenje proti ošpicam, pa je število bolezni začelo upadati. Zadnja epidemija ošpic je bila pri nas v letih 1994/95. V zadnjih letih v Sloveniji beležijo le še posamične uvožene primere bolezni, ki povzročijo nekaj sekundarnih primerov.
Situacija glede ošpic v Evropi spet zaskrbljujoča
V evropski regiji Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) so pred pandemijo covida-19 že poročali o večji pojavnosti ošpic. V letu 2019 je bilo poročanih 106.130 primerov ošpic. V času pandemije se je zaradi ukrepov za omejevanje širjenja covida-19 število prijavljenih primerov ošpic prehodno zmanjšalo. V letu 2022 je bilo v evropski regiji SZO prijavljenih 941 primerov, leta 2023 pa je število prijavljenih primerov ošpic ponovno naraslo, pri čemer je bilo poročanih več kot 30.000 primerov. V letu 2023 so zabeležili skoraj 21.000 hospitalizacij in pet smrtnih primerov zaradi ošpic.
Primere ošpic so zabeležili v vseh starostnih skupinah, a se starostne strukture obolelih med posameznimi evropskimi državami razlikujejo. Na splošno sicer dve petini primerov predstavljajo otroci do četrtega leta starosti, eno petino pa odrasle osebe, starejše od 20 let.
Strokovnjaki ponoven vzpon ošpic, ki so jih v številnih evropskih državah pred tem že iztrebili, pripisujejo precejšnjemu padcu precepljenosti med pandemijo covida-19. Če je leta 2019 prvi odmerek cepiva proti ošpicami prejelo 96-odstotka otrok, je ta delež leta 2022 padel na le še 93 odstotkov. V istem obdobju je precepljenost z dvema odmerkoma z 92 odstotkov padla na 91 odstotkov leta 2022. Na območju Evrope naj bi med letoma 2020 in 2022 necepljenih ostalo kar več kot 1,8 milijona otrok, obenem se je po pandemiji znova sprostil mednarodni promet, zaščitni ukrepi, med pandemijo uvedeni zaradi covida-19, pa so že dolgo pozabljeni.
Rešitev vidijo v cepljenju
Ponovna pojavnost ošpic predstavlja grožnjo državam, ki so že prej uspešno odpravile ošpice, zato je izjemno pomembna visoka precepljenost proti ošpicam v populaciji (več kot 95% z dvema odmerkoma cepiva proti ošpicam, mumpsu in rdečkam). SZO zato poziva države, naj okrepijo aktivnosti za povečanje precepljenosti proti ošpicam.
"Cepljenje je edini način, da se pred tem potencialno nevarnim virusom zaščiti otroke. Da bi preprečili nadaljnje širjenje virusa, je treba nujno okrepiti napore na področju cepljenja. Ključno je, da so vse države pripravljene na hitro odkrivanje izbruhov ošpic in na odzivanje na te izbruhe, ki bi lahko ogrozili napredek na področju izkoreninjenja ošpic," je pojasnil regionalni direktor SZO za Evropo Hans Henri P. Kluge.
Kako je v Sloveniji?
V Sloveniji je bila leta 2022 precepljenost proti ošpicam, mumpsu in rdečkam (OMR) s prvim odmerkom 95,8%, z drugim odmerkom v šolskem letu 2022/2023 pa zgolj 88,9%. V letu 2022 niso zabeležili nobenega primera ošpic, v letu 2023 pa le en primer.
Zaradi slabše precepljenosti z drugim odmerkom proti OMR in zaradi večje možnosti pojava ošpic v Sloveniji po pandemiji covida-19 je ključno dosledno izvajanje cepljenja proti OMR v skladu s programom cepljenja in zagotavljanje čim večje precepljenosti proti OMR v vseh slovenskih regijah. Pred vsem bi bilo potrebno izboljšati precepljenost z drugim odmerkom cepiva proti OMR, so ob tem zapisali na straneh Zdravniške zbornice Slovenije.
