Uredbo o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, zmogljivostih, potrebnih za njegovo izvajanje, in obsegu sredstev za leto 2024 so v sodelovanju z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije ter Združenjem zdravstvenih zavodov Slovenije pripravili na ministrstvu za zdravje.
Kot je po seji vlade pojasnila ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel, uredba o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja za letošnje leto na primarni ravni spodbuja večjo dostopnost pacientov do izbranega osebnega zdravnika. Na področju specialistično-ambulantnih obravnav uredba spodbuja dostopnost čakajočih do prvih pregledov. Pri tako imenovanih prospektivnih programih pa optimizira obseg programa, ki ga bo ministrstvo za zdravje periodično spremljalo, nadzorovalo in prilagajalo.
Plačilo po realizaciji
Uredba predvideva plačilo urgentne dejavnosti po realizaciji - torej vseh opravljenih storitev na urgenci. Plačilo po realizaciji je predvideno tudi za zobno protetiko in zobozdravstvo za otroke in mladino ter tudi vse druge zdravstvene storitve za otroke in mladostnike. Vse opravljene storitve bodo plačane tudi na področju gastroenterologije in celostne rehabilitacija za slepe in slabovidne.
Predvidena je širitev ambulant družinske medicine z 7,1 ekipo, pa tudi fizioterapije z dodatnimi 28 ekipami, dispanzerjev za mentalno zdravje z dodatnimi sedmimi ekipami, pri zobozdravstvu za odrasle pa je predvidena širitev z dodatnih 21,2 tima.
Čakalne dobe
Nekatere novosti uredba prinaša tudi na področju čakalnih dob. Načrtovana je uvedba tako imenovanega faktorja relativno čakajočih, je pojasnila Prevolnik Rupel. Faktor bo prikazoval, koliko časa čaka posameznik na neko zdravstveno storitev glede na najdaljšo dopustno čakalno dobo pri določeni stopnji nujnosti. Faktor bo vključen v informacijske sisteme javnih zdravstvenih ustanov in jim bo pomagal pri naročanju pacientov na proste termine.
Prvi pregledi
Na področju specialistične ambulantne obravnave je uredba usmerjena v spodbujanje prvih pregledov. Tako je v uredbi pri vsaki zdravstveni dejavnosti določeno najnižje število prvih pregledov, ki jih bo morala vsaka ambulanta opraviti v letošnjem letu. Za ginekologijo je predvideno najmanj 2100 pregledov, za infektologijo 4085, za okulistiko 2615, za ortopedijo pa 3254.
Če bo ekipa posamezne ambulante zahteve dosegla ali presegla, bodo vsi prvi pregledi, opravljeni v letošnjem letu, plačani po 30 odstotkov višji ceni. Če zahtev ekipa ne bo dosegla, bodo izvajalcu odvzeli delež programa v višini deleža neopravljenega minimalnega števila prvih pregledov, vendar do največ 10 odstotkov.
Poziv na primarni ravni
Na primarni ravni zdravstva ministrstvo za zdravje na podlagi sprejete uredbe načrtuje izvedbo poziva. Z njim želijo privabiti do 100 ambulant družinske medicine, v katere bi bila po novem diplomirana medicinska sestra (poleg zdravnika in srednje medicinske sestre) vključena za polni delovni čas. Ambulante bodo izbrane na podlagi kriterijev, ki jih bo ministrstvo skupaj s stroko določilo v pozivu.
Trenutno namreč diplomirana medicinska sestra v posamezni družinski ambulanti deluje samostojno v referenčni ambulanti. V izbranih ambulantah pa bi bile diplomirane medicinske sestre vključene v tim, s čimer želi ministrstvo spodbujati bolj celostno in kakovostno oskrbo. Ob zagotovitvi dodatne pomoči diplomirane medicinske sestre bodo morale izbrane ambulante opredeliti tudi dodatne paciente.
Ambulante specializantov družinske medicine
Predvidena je tudi uvedba ambulant specializantov družinske medicine. Ti bodo v četrtem letu specializacije, ko lahko opredelijo svoje paciente, imeli možnost samostojnega dela v lastni ambulanti z enako ekipo, kot jo imajo na voljo specialisti družinske medicine. Bo pa zanje najnižja zahtevana raven opredeljenih pacientov nižja - namesto 1895 glavarinskih količnikov bo meja postavljena pri 800 količnikih.
Ministrstvo za zdravje je izvajalce povprašalo, koliko tovrstnih ambulant specializantov bi lahko zagotovili. Na podlagi odziva so v uredbi predvideli financiranje za 15 ambulant.
Drugo
Na ministrstvu ob tem načrtujejo tudi merjenje efektivne obremenitve nosilcev zdravstvene dejavnosti s strani izvajalcev. Hkrati želijo vodstvom zdravstvenih zavodov omogočiti samostojnost pri izvajanju programov.
Ministrstvo bo odločanje o tem, za kateri program lahko direktor sklepa podjemne pogodbe z lastnimi zdravstvenimi delavci, s sklepom preneslo na direktorje zavodov, ministrstvo pa bo v posebnem sklepu določilo kriterije, in sicer pozitivno poslovanje na programu in skrajševanje dobe čakanja oziroma števila nedopustno čakajočih. Programe, ki so v uredbi imenovani kot nacionalni prioritetni programi, bodo potrdili sveti zavodov.
Bodo pa na ministrstvu od vodstev zahtevali pripravo akcijskih načrtov za obvladovanje čakalnih vrst po posameznih oddelkih in izvajalcih.
