Z včerajšnjim dnem se je na skoraj 250 vpisnih mestih po vsej Sloveniji začelo vpisovanje tako imenovanih ljudskih obveznic, ki jih je prebivalcem Slovenije ponudila država. Naložba je lahko zanimiva, vprašanje pa je, koliko Slovencev tako možnost plemenitenja denarja pozna in koliko zaupajo državi, da bo posojeni denar vrnila. Tokratna izdaja obveznic, ki nosi ime RS94, bo velika 250 milijonov evrov, obrestna mera je določena pri 3,4 odstotka, ročnost obveznice pa je tri leta. Najnižji znesek vplačil je 1000 evrov, najvišji znesek 100.000 evrov. Vsak, ki bo izkazal interes za nakup, bo lahko vpisal vsaj za 1000 evrov obveznic (1 lot). Če bo povpraševanje preseglo 250 milijonov evrov, bo država vsakemu najprej odmerila eno obveznico (1000 evrov), preostalim pa želene vsote zmanjšala.
Kaj prinašajo obveznice?
Državne obveznice veljajo za enega najvarnejših finančnih instrumentov. V primeru naših ljudskih obveznic boste državi posodili denar, ta vam ga bo čez tri leta vrnila, ob tem pa boste dobili izplačane obresti 34 evrov za vsako leto (102 evra za tri leta) ter za vsakih tisoč evrov, ki jih boste posodili. Od izplačanih obresti je treba odšteti stroške, ki nastanejo ob nakupu finančnih instrumentov. Obrestna mera je razmeroma ugodna in presega tiste, ki jih za depozite ponujajo banke. NLB na primer za depozite z ročnostjo treh let nudi dva odstotka obresti, Unicredit banki ponujajo akcijsko obrestno mero 3 odstotke prav tako imajo akcijske obrestne mere pri kratkoročnih depozitih v banki Intesa Sanpaolo. Te sicer dosegajo tri odstotke, a so namenjene le novim strankam.
Kako do obveznic?
Da bi kupili obveznice, boste morali odpreti trgovalni račun, kar vam bodo uredili na enem od vpisnih mest. Kot smo že zapisali, jih je po Sloveniji kar 249. Obveznice lahko tako kupite pri petih distributerjih, to so banke NLB, Nova KBM, BKS in SKB ter borzno-posredniška družba Ilirika. Konkretneje – na voljo bodo v 37 poslovalnicah NLB, 45 poslovalnicah Nove KBM, osmih poslovalnicah BKS, 46 poslovalnicah SKB ter štirih poslovalnicah Ilirike, ki bo skrbela tudi za vpise na 109 poslovalnicah Pošte Slovenije. Stroški, ki nastanejo pri odprtju trgovalnega računa, so: nadomestilo za odprtje trgovalnega računa, ki po ceniku Klirinško depotne družbe (KDD) znaša 1,35 evra, strošek prenosa obveznic na KDD, ležarina, strošek vodenja računa in na koncu še strošek zapiranja računa, če se boste po dospelosti ali prodaji obveznic odločili, da vam tak način vlaganja ne ustreza. Stroški, ki se bodo nabrali, znašajo od 19,90 evra letno pri banki BKS za vplačilo 10.000 evrov pa do 51 evrov letno za vplačilo v vrednosti 50.000 evrov, torej odvisno od količine obveznic, ki jih boste vplačali, in cen distributerja.
Kaj se izplača?
Ob vplačilu manjših zneskov se tako lahko kaj hitro primeri, da stroški dosežejo ali celo presežejo natečene obresti. Pri višjih vplačilih pa se morajo vlagatelji zavedati, da se na (letne) obresti, višje od 1000 evrov, plača 25-odstotni davek. Tako bodo neobdavčeni vložki do 30.000 evrov, vlagatelji, ki bodo vložili več, bodo od vsakega evra nad 1000 evrov plačali 25 odstotkov davka. Pri najvišjem znesku vplačil, 100.000 evrov, se nateče v enem letu 3400 evrov obresti. Davek se plača od 2400 evrov in znaša 600 evrov (letno). Po treh letih vlagatelj po plačilu davka zasluži 8400 evrov. Od tega je treba odšteti še prej omenjene stroške.
Kakšna so tveganja?
Državne obveznice veljajo za zelo varno naložbo, a dogodki iz ne tako daljne preteklosti nas opominjajo, da tveganje vedno obstaja. Vlagatelji se namreč še vedno spomnijo podrejenih obveznic banke NLB in delnic banke NKBM, zaradi katerih so številni Slovenci ostali brez svojih prihrankov. Vlagatelji bi brez denarja ostali le v primeru, da država ne bi zmogla poplačati svojih obveznosti oziroma bi bankrotirala. Glede na razmeroma kratek rok poplačila (tri leta), je tak scenarij le malo verjeten.
