Po navedbah Glasa ljudstva gre za zaposlenega v javni bolnišnici, ki ne želi biti javno imenovan (ime hranijo v iniciativi). V pismu priča o pritiskih, k udeležbi na stavkovnih shodih in k umiku soglasja za nadurno delo. Objavljamo celotno pismo:
"Sem mladi zdravnik, specializant, zaposlen v eni izmed slovenskih bolnišnic. Nasprotujem trenutni stavki sindikata Fides. Zaradi možnosti povračilnih ukrepov ali drugačne obravnave s strani nekaterih kolegov ne želim javno razkriti svoje identitete.
Težko mi je gledati vse večje družbeno razslojevanje, brezvestno bogatenje privilegiranih in drsenje proti revščini večine preostalih. Posebno nesprejemljive so mi socialne stiske delavcev, ki so podplačani, a bi jim njihov protest ogrozil že tako zelo nizke dohodke in jih potencialno pahnil še v večjo revščino. Naravnost deplasirana pa se mi zdi stavka zdravnikov iz že zdaj najvišjih plačnih razredov, ki bi radi po plači presegli predsednico države, čeprav so zgolj eden izmed členov v celotni verigi javno zaposlenih.
V resnici je socialni položaj nas zdravnikov zares varen, ni se nam treba ukvarjati z rednostjo plač, ne grozijo nam odpovedi delovnih razmerij, kot v gospodarskih panogah, kadar delajo "racionalizacije odhodkov", brez strahu pred posledicami ob bolezni odidemo v bolniški stalež. Taka socialna varnost stane, čeprav je v naših plačah nevidna.
Pa vendar se je večina mojih kolegov zaveda. Lahko bi se postavili na trg in zaslužili precej več, vendar bi hkrati prevzeli tudi več rizika in odgovornosti. Zato nekateri raje iz pozicije varnosti zahtevajo, da bi morali zaslužiti več kot vsi ostali iz javnega sektorja, ki so prav tako plačani iz javnih sredstev.
Da naj bi bilo povišanje plač zagotovilo pred propadanjem javnega zdravstvenega sistema, se sliši. Da je to v splošno družbeno korist ... Kje v višjih plačah nekaterih redkih izbrancev se skriva rešitev za izboljšano delovanje javnega zdravstvenega sistema? Kot v Cesarjevih novih oblačilih jo nekateri "pametni" vidijo, mi "neumni" pa rešitve zdravstvenega sistema v zvišanju plač zgolj nekaterim privilegiranim preprosto ne vidimo. Kaj pa če je cesar vseeno nag?
V zadnjih dneh vodstvo Fidesa kaže nezadovoljstvo, ker se mlajši zdravniki ne udeležujemo stavkovnih dogodkov. Le zakaj se v njih ne najdemo? Občutek izključenosti? Kaj pa če se v nas oglaša vest, ki bo zmagala in oblikovala bodočnost? Žal vsakodnevno do nas prihajajo tudi pozivi, naj se pridružimo stavki, saj bo sicer na nas padlo tudi delo tistih zdravnikov, ki bodo umaknili soglasja. Sliši se kot grožnja ali izsiljevanje tistih med nami, ki ne podpiramo stavke, pa tudi kot neetična zahteva, da bolnikom odrečemo čim več pomoči.
Verjamem, da lahko v naših vrstah zmagata etika in solidarnost z vsemi prebivalci te države. Začnimo se pogovarjati in pogajati o vseh ukrepih, ki bi dejansko lahko izboljšali celoten sistem javnega zdravstva, in ne zgolj o plačah tistih na vrhu lestvice."
