Sortiranje odpadkov je fizično izredno naporno delo za zaposlene in gotovo je, da to delo na način, kot smo ga izvajali v zadnjih desetih letih, nima neke prihodnosti, je za STA razloge za naložbo v napredno avtomatsko sortiranje odpadkov s pomočjo robota pojasnil direktor Koceroda Ivan Plevnik. Treba je razbremeniti zaposlene tega težkega dela, na drugi strani pa izboljšati učinkovitost tudi v smeri sortiranja, je dodal.
V tej smeri so iskali rešitve, tudi prostorske, za razmeroma majhno sortirnico, ki jo ima Kocerod v svojih prostorih v Mislinjski Dobravi. Robota, ki so ga namestili decembra lani, so kupil pri ameriškem podjetju AMP Robotics, trenutno pa poteka poskusno obratovanje, v katerem ugotavljajo učinkovitost dela s pomočjo tovrstnega stroja.
"Prvi rezultati kažejo, da je pravzaprav delo s to napravo, z robotom z umetno inteligenco, ki ima sistem skeniranja odpadkov z umetnim vidom, izredno učinkovito in da je to prava rešitev za naš način sortiranja v prihodnosti," je ocenil Plevnik.
V prvi testni fazi delovanja robota, ki na nek način posnema delo rok človeka, ima pa tudi sposobnost učenja za nadaljnje prepoznavanje določenih vrst odpadkov, so začeli z avtomatskim izločanjem nekaterih frakcij. Robot je sposoben sortirati tri različne frakcije hkrati, poleg tega pa robot daje vrsto informacij o odpadkih, saj skenira vse odpadke.
Proces izločanja odpadkov bodo poskušali povsem avtomatizirati
V Kocerodu po zadovoljstvu s prvimi rezultati že načrtujejo nakup še enega robota enake vrste, s čimer bodo skušali popolnoma avtomatizirati proces izločanja odpadkov. Naložba v prvega robota, pri kateri so bile potrebne tudi nekatere prilagoditve v procesu sortiranja, je stala okoli 500.000 evrov, naslednja bo predvidoma nekaj manj, je ocenil Plevnik.
Na Kocerodu je skupno zaposlenih 110 delavcev, ki pokrivajo tri gospodarske javne službe na področju ravnanja z odpadki, pri čemer je najobsežnejša služba zbiranja odpadkov po vseh 12 koroških občinah. Na področju sortiranja je trenutno zaposlenih 11 oseb, z uvedbo robota pa se bo to število gotovo zmanjšalo, je napovedal direktor. Za zdaj ocenjuje, da je robot sposoben v eni izmeni nadomestiti dva do tri zaposlene, ki jih bodo preusmerili na druga delovišča, pozneje pa predvidoma nekaterih upokojitev ne bodo nadomeščali z novimi zaposlenimi.
Zmogljivost sortirnice Koceroda je okoli 5000 ton, dejansko pa vanjo letno pride okoli 3800 ton različnih odpadkov. Vsi obrati Koceroda imajo letno zmogljivost sprejema, sortiranja, predelave in odlaganja nekaj čez 20.000 ton odpadkov, lani pa je skupni obseg zbranih odpadkov znašal po zdajšnjih podatkih nekaj čez 18.700 ton odpadkov.
Zaradi posledic avgustovskih poplav so lani v obdelavo sicer prejeli okoli 2500 ton odpadkov predvsem iz gospodinjstev in delno tudi iz industrije, ki so jih obdelovali v skladu s predpisi. Za zdaj kaže, da bi se lahko količina zbranih odpadkov, nastalih kot posledica ujme, še nekoliko povečala, saj naj bi kmalu prejeli še nekaj teh odpadkov.
Letni prihodki Koceroda znašajo od osem do devet milijonov evrov, lansko leto so po dosedanjih analizah zaključili pozitivno. Nakup robota je Kocerod financiral z lastnimi sredstvi, Plevnik pa ob tem ugotavlja, da trenutno na ravni države ni podpornega okolja za tovrstne naložbe.
Opozoril je, da bodo v prihodnje potrebne dodatne posodobitve, zato pričakuje, da bo država prisluhnila pozivom, da bi tudi javna podjetja imela pravico prijavljati se na razpise za modernizacijo in avtomatizacijo proizvodnih procesov.
