Na ZSSS pravico do stavke prepoznavajo kot legitimno sredstvo za doseganje boljšega socialnega in ekonomskega statusa delavcev, saj gre za eno izmed temeljnih delavskih in človekovih pravic, ki je opredeljena tudi v ustavi. "Podpiramo tudi boj delavk in delavcev za boljše plačilo za opravljeno delo, kar predstavlja enega izmed temeljev sindikalnega delovanja," so zapisali. A se je stavke treba posluževati z veliko mero odgovornosti, opozarjajo. Pravica do stavke se mora izvajati na način, ki nesorazmerno ne poseže v pravice drugih. Ena od teh je pravica do zdravstvenega varstva, ki je prav tako opredeljena v ustavi. Hkrati zagotavljanje minimuma delovnega procesa v organizacijah posebnega družbenega pomena, kamor zdravstvo nesporno spada, opredeljuje tudi zakon o stavki. "Izvajanje stavke nekaterih zdravnikov na način, da ne potrjujejo bolniških staležev, je po našem prepričanju neodgovoren in nesorazmeren, hkrati pa menimo, da ne predstavlja zakonitega izvajanja stavke," so zapisali.
Zaradi nepotrjene bolniške odsotnosti lahko posameznemu delavcu nastanejo težko popravljive posledice tako na zdravju kot na področju delovnega razmerja, kot so delovno pravne sankcije ali celo izguba zaposlitve, kar ogroža tudi njegovo ekonomsko in socialno varnost, opozarjajo. Nedopustno je tudi, da način izvajanja stavke zdravnikov in način zagotavljanja minimuma delovnega procesa, ki ga zahteva zakon, ni opredeljen in sporočen širši javnosti, kot to zahteva zakonodaja, menijo. Prebivalci tako ne vedo, na kakšen način in če sploh lahko dostopajo do zdravstvenih storitev.
Hkrati delavkam in delavcem, ki navedenega potrdila zaradi stavke ne bodo mogli pridobiti, svetujejo, da o tem od svojega zdravstvenega zavoda zahtevajo ustrezno potrdilo, ki ga bodo lahko predložili delodajalcu, hkrati pa naj opravijo tudi prijavo na Zdravstveni inšpektorat RS. V ZSSS pa bodo tudi proučili morebitno odškodninsko odgovornost zaradi nepotrjevanja upravičene odsotnosti z dela zaradi bolezni, so še zapisali v sporočilu za javnost.
