Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je z obravnavo primerov začela 1. decembra lani. Trenutno je v teku posebni ugotovitveni postopek, v katerem zbirajo dokaze o živalih, ki so bile povzročitelji pokolov na širšem območju Maribora. "Ne glede na domneve in sume o psih povzročiteljih doslej niti inšpekcija uprave niti policija nista identificirali morebitnih lastnikov psov," so navedli na upravi, pristojni za veterinarstvo. Uradni veterinarji so opravili nadzor na dveh lokacijah, kjer bi utegnila bivati ali se zadrževati dva psa, vendar pregled ni potrdil, da gre za živali, ki naj bi izvedle pokole, so dodali.
Uprava obveščena o petih primerih napadov, policija o šestih
Skupno je bila uprava do sedaj obveščena o petih primerih napadov, in sicer je dve prijavi posredovala policija, v treh primerih pa je bila obveščena s strani občanov. Gre za približno 70 napadenih živali, in sicer gojene divjadi ter drobnice, so navedli. V primeru, da so napad oz. pokol izvedli psi oz. da za to obstaja sum, uprava zbira informacije in dokaze ter skuša ugotoviti identiteto živali in njihovo lastništvo. Tem živalim je dolžna dodeliti status nevarnega psa, v primeru znanega lastništva uvesti prekrškovni postopek oz. odrediti odlov živali in namestitev v zavetišče, če gre za zapuščene živali. Če pa je bil napadalec zver oz. divja žival, pa postopke vodijo inštitucije, pristojne za lovstvo in gozdarstvo, so še pojasnili.
Na Policijski upravi (PU) Maribor pa so bili od 2. novembra lani do zdaj obveščeni o šestih tovrstnih primerih. Tudi v primeru na območju Dragučove, kjer je po poročanju medijev v pokolu poginilo 22 jelenov damjakov, so na PU Maribor prijavo obravnavali in o dogodku obvestili Upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. "Z ogledom kraja dejanja in zbiranjem obvestil je bilo ugotovljeno, da so škodo v tem primeru po vsej verjetnosti povzročili neznani psi (oz. pes). Z delom nadaljujemo in bomo v primeru izsleditve živali in lastnika ukrepali v skladu s pristojnostmi," so navedli za STA. Če ima kdo morebiti podatke o domnevnem lastniku domnevnega psa napadalca, policija svetuje, da pokliče policiste.
Zavetišče ni pristojno iskati potencialnih krivcev za napade in pokole
Na dogajanje so se odzvali tudi v Zavetišču za živali Maribor. Navedli so, da zavetišče ves čas od prve prejete prijave, podane 14. decembra lani, izvaja aktivnosti, ki po zakonodaji sodijo med obveznosti zavetišča. Med temi je, da se je zavetišče dolžno odzvati ob najdbi zapuščene živali in jo poskušati uloviti, ni pa zavetišče pristojno iskati potencialnih krivcev za napade in pokole.
Prijaviteljica je 14. decembra lani zavetišče obvestila o pokolu domačih živali, naslednji dan pa so na Facebook strani Zavetišča za živali Maribor objavili sliki dveh psov, ki jih je posredovala omenjena prijaviteljica, z namenom, da bi ju izsledili oz. pridobili informacije o lastniku psov. V nadaljevanju so prejeli več obvestil nekaterih, da so videli omenjena dva psa, šli so tudi na teren, a psov niso našli. Trenutno so sicer namestitvene zmogljivosti v Zavetišču za živali Maribor skoraj polno zasedene. V začasni oskrbi je 43 psov, od tega 11 pasjih mladičev, in 28 mačk.
V Lovski zvezi Slovenije poudarjajo, da niso krivi lovci
Ob dogodku so se oglasili tudi v Lovski zvezi Slovenije (LZS), kjer so občane pozvali, naj ne pritiskajo na lovce in naj jih nimajo za odgovorne za življenja in dejanja domačih živali. Na LZS obžalujejo pokol damjakov, ob tem pa so pojasnili, da imajo lovci dve merili, ki da jih vedno in povsod upoštevajo. Prvo merilo je zakon o divjadi in lovstvu, drugo pa lovski etični kodeks. Zakon o divjadi in lovstvu lovcem po pojasnilih zveze ne dovoljuje, da bi lovili živali, ki niso lovna divjad. Etični kodeks pa jim ne dovoljuje, da bi jemali življenje bitjem takrat, ko to ni treba. Psi, ki napadejo druge živali, so po navedbah lovske zveze v pristojnosti veterinarske inšpekcije, ki ne more kar odrediti usmrtitve teh psov, ampak jih mora najprej odloviti, odpeljati v zavetišče, ugotoviti, kdo je njihov lastnik, zakaj so te živali napadle, oceniti njihove vedenjske vzorce in oceniti, ali je take živali še smiselno obdržati pri življenju. Na teh podlagah se šele lahko odloča o usmrtitvi živali, nikakor pa ne na poziv kogarkoli, da bi lovci, policisti, vojaki ali kdorkoli, ki je oborožen, tako žival usmrtil, so jasni v LZS.
