Stanje s črnogradnjami niti ne preseneča, saj gasilstvo temelji na zagnanosti in delu prostovoljcev, ki so gasilske domove ali njihove prizidke gradili z lastnimi rokami, prostovoljno. Z materialom so si pomagali z več strani, od donatorjev (podjetnikov in krajanov) do občin, papirologiji in dovoljenjem pa niso namenjali pozornosti. Pomembno je bilo, da je streha nad glavo. Danes stanje ni niti najmanj preprosto, saj bo treba gasilske domove prej ali slej legalizirati. V skrajnem primeru se lahko zgodi, da bi inšpekcija vrata gasilskih domov zaklenila. Na Gasilski zvezi Slovenije (GZS) si pred stanjem, v katerem so se znašli, ne zatiskajo oči.
»Uradnih podatkov, koliko gasilskih objektov je brez gradbenega in/ali uporabnega dovoljenja, nimamo. Glede na uradno evidenco, ki jo vodimo, je v Sloveniji 1565 objektov, ki so v uporabi gasilskih društev, pri čemer lahko pretežno govorimo o gasilskih domovih, orodiščih in vadbenih poligonih. Podatek o številu gasilskih objektov ni čisto točen, saj nekaj objektov, ki so v uporabi gasilcev, ni zavedenih v uradnih evidencah GZS. Leta 2019 smo zbrali podatke za okoli četrtino objektov, ki so v upravljanju gasilskih društev. Ugotovili smo, da je 80 odstotkov teh objektov brez uporabnega ali gradbenega dovoljenja, od tega jih je brez gradbenega dovoljena približno 55 odstotkov. Gre za okvirne ocene, saj uradnih podatkov nimamo zbranih,« je poudarila namestnica predsednika GZS Janja Kramer Stajnko.
Zakonodaja je gasilcem šla na roko
V GZS se nadejajo, da bi z legalizacijo prišli v nekaj letih na čisto. »Če bi vsa društva s pomočjo občin in upravnih enot takoj pristopila k legalizaciji, bi lahko problem rešili v času enega ali dveh let. Glede na to, da se je z gradbenim zakonom, sprejetim leta 2022, postopek legalizacije v določenih točkah bistveno poenostavil, je zdaj nelegalen objekt mogoče legalizirati zelo hitro. Gre za pridobitev gradbenega dovoljenja za objekt daljšega obstoja, kamor so se uvrstili vsi objekti, ki so bili zgrajeni pred letom 2005. Glede na analize, ki smo jih opravili, v to skupino pade večina gasilskih objektov, ki še nimajo urejene dokumentacije. GZS je pri spremembi zakona leta 2022 uspelo doseči pomembno ugodnost pri postopku legalizacije gasilskih objektov, ki so po novem oproščeni plačila nadomestila za degradacijo in uzurpacijo. Glede na trenutno veljavno zakonodajo je res optimalen čas, da se to področje uredi za vse naše objekte, saj ne vemo, kako dolgo bodo te prehodne določbe, ki se nanašajo na legalizacijo, ostale v veljavi.«
Inšpektorji so vrata gasilskih domov že zapečatili
Problem črnih gradenj gasilskih domov ni od včeraj. Pod lupo so gasilske domove v preteklosti vzeli tudi inšpektorji. »Imeli smo več primerov, ko je Inšpektorat RS za okolje in prostor zaradi manjkajočih gradbenih ali uporabnih dovoljenj izdal odločbo o prenehanju uporabe gasilskih domov, na domove pa se je namestila tabla za označitev. Društva so nas o tem obvestila, zato smo nemudoma pristopili k reševanju problematike in stopili v stik z ministrstvi. Društva smo začeli aktivno obveščati o možnostih legalizacije, da se to uredi, kot je treba, in se izognemo izrekom ukrepov inšpektorata,« je pojasnila Kramer Stajnkova. Na vprašanje, ali bi lahko društvo, če bi mu inšpekcija zapečatila gasilski dom, ki je črna gradnja, prenehalo delovati, na GZS odgovarjajo, da scenarij ne bi bil tako črn. »Nikakor ne moremo govoriti o tem, da bi PGD-je lahko kar ukinili samo zaradi manjkajoče dokumentacije, če ni drugih utemeljenih razlogov. Če bi društvo prenehalo delovati, to za seboj potegne druge posledice. Prenehanje delovanja javne gasilske službe na kateremkoli območju je lahko usodno, pravnoformalno pa pridemo v konflikt z drugo zakonodajo. Na GZS se zavedamo, da je to področje treba urediti, zato tudi ukrepamo po najboljših močeh.«
Kaj GZS svetuje društvom
Kako naj ukrepajo, kje naj poiščejo informacije in pomoč? »Društvom priporočamo, da se najprej povežejo s svojo gasilsko zvezo, občino ter pristojno upravno enoto in pridobijo informacije, kateri dokumenti jim manjkajo. Na podlagi tega lahko nato skupaj pripravijo tako imenovani protokol postopka legalizacije, ki je zelo natančno opredeljen v gradbenem zakonu. Ne glede na to, v katero skupino se glede na leto gradnje posamezni objekt uvrsti, je treba v vsakem primeru poskrbeti za vpis v kataster stavb ter urediti plačilo komunalnega prispevka. Pri teh postopkih lahko društvom veliko pomagajo na občinah in upravnih enotah, ki jih skozi postopek vodijo in usmerjajo. Na spletnih straneh državne uprave so tudi jasno opisani postopki z vsemi pripadajočimi obrazci, ki so potrebni za začetek postopka,« so pojasnili na GZS.
