V letu 2023 je nepremičninski trg na Hrvaškem doživel nekaj sprememb, pri čemer so slovenski kupci prevzeli vodilno vlogo med tujimi investitorji. Po podatkih hrvaške davčne uprave je bilo prodanih približno 67.000 nepremičnin, kar je za sedem odstotkov manj kot predlani. Tujci so kupili za četrtino manj nepremičnin, pri čemer so Slovenci prevzeli vodilno mesto.
Prebivalci Slovenije so lani kupili 3392 nepremičnin na Hrvaškem, kar je 100 več kot v preteklem letu. To predstavlja najvišje število kupljenih nepremičnin med tujimi kupci. Nemci so zasedli drugo mesto s približno 3000 kupljenimi nepremičninami, kar pa je za petino manj kot v letu 2022. Avstrijci, Čehi in Slovaki so sledili na seznamu najpogostejših tujih kupcev.
Četrtino kupoprodajnih pogodb sklenili za nakup poslovnih, trgovskih in gostinsko-turističnih objektov
Promet z nepremičninami se je lani zmanjšal v 12 županijah, pri čemer so se največje spremembe dogajale v Zagrebu, kjer je promet padel za nekaj več kot sedem odstotkov, ter v splitsko-dalmatinski županiji, kjer je padel za 10 odstotkov. Po drugi strani se je promet v devetih županijah, predvsem na severu in vhodu države, povečal. Največjo rast so beležili v Varaždinski županiji, kjer se je promet povečal za dobro polovico. Prav tako so večji promet zabeležili v Šibeniško-kninski, Sisaško-moslavški, Bjelovarsko-bilogorski, Brodsko-posavski in Vukovarsko-sremski županiji.
Kar četrtino kupoprodajnih pogodb so lani sklenili za nakup poslovnih, trgovskih in gostinsko-turističnih objektov. Sledili so kmetijska zemljišča, ki so predstavljala petino prometa, ter stanovanja in apartmaji, prav tako s petino prometa. Na četrtem mestu so bila gradbena zemljišča.
V skladu z navedenimi trendi je razvidno, da se nepremičninski trg na Hrvaškem sooča z dinamičnimi spremembami, kjer so vplivi tujih kupcev, zlasti Slovencev, pomembni dejavniki na trgu.
