»Ko sem 1. avgusta lani kot gasilec na telefon dobil poziv z besedilom 'Koseze – tornado odkrival strehe', sem si najprej rekel, kdo se zdaj tukaj heca,« se prvih minut po tem, ko so nekaj po 20. uri šokirani prebivalci Kosez na 112 poročali o odkritih in poškodovanih strehah, spominja ljubiteljski meteorolog in član občinskega štaba civilne zaščite Saša Zidar. Ko si je kmalu zatem ogledal prve posnetke dogajanja, pa dvoma ni bilo več.
Za nastanek tornada so potrebni ekstremni vremenski pogoji, ki so bili tistega dne izpolnjeni. »Vse se začne se z lokalno pregretostjo ozračja. Topel vzgonski veter se dviga in počasi se formira horizontalni valj, katerega topel veter dviguje v oblak nad njim. Ta rotacija povzroči vrtinec,« je izjemno kompleksne in kaotične procese opisal Zidar. Tudi stroka ne zna natanko napovedati, kje in kdaj bodo nastali ter kakšno moč bodo razvili, zato je tornade skoraj nemogoče vnaprej napovedati.
»Tistega prvoavgustovskega dne se pri nas z vremenskega vidika ni dogajalo nič posebnega. Temperatura zraka se je gibala med 24 in 29 stopinjami Celzija, iznad Alp pa se je našim krajem bližala hladna fronta. Posebnost je bil izjemno močan vrtinčen veter po višinah, zrak je bil zelo prepojen z vlago. Topel jugovzhodni veter, ki je neovirano prehajal po dolini reke Reke, je dovajal energijo celici, ki je lomastila čez Brkine proti Ilirski Bistrici. Ker so bila rosišča visoka, so bili izpolnjeni vsi pogoji za nastanek vrtinca,« je na predavanju, ki ga je v bistriški Knjižnici Makse Samsa pripravil v sodelovanju s Parkom Škocjanske jame, opisal vremenske razmere, ki so jih na Bistriškem zabeležili 1. avgusta lani.
Začetek pod Bukovico, konec pred Zemonom
Naslednji dan je z dronom prečesal teren in na podlagi posnetkov natanko določil približno dvokilometrsko pot tornada. »Vsega nekajminutno dogajanje se je začelo pod Veliko Bukovico, kjer je bilo opaziti prvo polomljeno drevje. Od tam je vrtinec zavil proti Moli, se nato obrnil proti vzhodu in lomastil proti Kosezam, kamor je prišel iz smeri železniške proge. Tam je zajel nekaj hiš, nato pa se usmeril proti Dolnjemu Zemonu, vendar je kmalu nato vrtinec razpadel.«
Vrtinec je bil dokaj ozek, širok med nekaj deset in 50 metrov, uradna meteorološka postaja Arso pa je zabeležila maksimalni sunek vetra 107 kilometrov na uro. »Predvidevamo, da so bile hitrosti v samem vrtincu več kot 200 kilometrov na uro. Edina sreča je bila, da je glavnina tornada šla po polju zunaj vasi. Če bi namreč ubral pot skozi vas, bi bila škoda in opustošenje dosti večja,« sklepa Zidar, ki meni, da je bila glede na večerne ure in moč tornada izjemna sreča, da ni bil nihče poškodovan. Skupilo jo je »le« 18 streh, od tega pet huje.
Na Fujitovi šeststopenjski lestvici od F0 do F5 se ta tornado uvršča v stopnjo F2, kar pomeni močan tornado, ki povzroča precejšnjo škodo, trga strehe s hiš in ruva drevesa.
Na prvem posnetku tornado iz leta 2009 pri Jablanici
Čeprav se 80 odstotkov vseh tornadov zgodi na ameriških tleh, ni nič presenetljivega, da smo nekaj tornadov zabeležili tudi že pri nas, na srečo pa v nobenem primeru ni bilo smrtnih žrtev. Eden najbolj znanih je tornado nad Hotedršico 23. avgusta 1986, ki je pustošil kar 34 kilometrov. Na Primorskem so tornado zabeležili pred slabimi desetimi leti, 21. avgusta 2014, v Mahničih na Krasu, ki pa je imel zelo kratko pot. »Posebnost je bil avtomobil, ki ga je dvignilo in prestavilo za pet metrov v zraku, ter krožno podrto drevje v gozdu,« navaja Zidar.
Prvi na videoposnetku zabeležen tornado pa se je 7. julija 2009 zgodil prav na Bistriškem, pri naselju Jablanica. »Pot je začel ob reki Reki, pri domačiji Makse Samsa, in nato potoval v smeri zahoda, kjer je pot končal pod Kozlekom. Na poti je polomil nekaj drevja, prevrnil traktorsko prikolico, izognil pa se je hišam. Takrat nam je dalo slutiti, da so tornadi možni tudi v naši dolini in so se verjetno pojavili tudi že v preteklosti, a jih niso zabeležili,« ugotavlja ljubiteljski meteorolog.
