Prestižni petzvezdični hoteli v srcu svetovnih prestolnic, ki ponujajo vso komoditeto in udobje. V neposredni bližini letališč in nakupovalnih središč. Takšne destinacije si med svojimi potmi v tujino izbira ministrica za digitalno preobrazbo.
Emilija Stojmenova Duh ne skriva, da rada potuje. To so nam že večkrat potrdili njeni sedanji in nekdanji uslužbenci, dokaz so tudi podrobnejši izpiski z njene službene kartice. S potovanji je začela oktobra predlani, ko je potovala v Strasbourg in prebivala v hotelu Hilton – ta je v neposredni bližini evropskih institucij – za 180 evrov na noč, v restavraciji Compass Group pa zapravila 189 evrov.
Oktobra jo je pot peljala tudi v Belgijo. Prenočila je za 408 evrov v hotelu Aloft Brussels Schuman, verige Marriot, v neposredni bližini evropskih institucij in minuto stran od centra Bruslja. Hotel se ponaša z ultra komfortnimi posteljami in masažnimi prhami. V restavraciji Brasserie Signature, zatočišču umetnikov in znanih obrazov s kakovostno belgijsko-francosko kuhinjo, kot piše na njihovi spletni strani, pa je zapravila 428 evrov. Mesec pozneje jo je že neslo na Češko, kjer je za hotelske storitve v praškem butičnem Hotelu Klarov – kjer lahko srečate superzvezdnike, kot so Rolling Stones ali Joan Baez, seveda v obliki replik, ali na zasebnem vrtu doživite čar francoskega podeželja v središču češke svetovne prestolnice – potrošila 240, za hrano pa 196 evrov. Za bivanje v Palace hotelu Tokyo je v istem mesecu plačala 394 evrov. Gre za petzvezdični hotel z luksuzno nastanitvijo in sedmimi restavracijami, spajem in notranjim bazenom v osrčju velemesta. V tamkajšnji restavraciji Gonpachi Nishi-Azabu, ki je na Tripadvisorju ocenjena s štirimi zvezdicami od petih, pa je zapravila 261 evrov. Restavracija je znana kot lokacija snemanja nekaterih prizorov filmske uspešnice Kill Bill, hrana pa naj bi bila tam, sodeč po zapisih, resnično kot iz filma. Slavni domači rezanci soba, nabodala na žaru in tempura Gonpachi Nishiazabu so priljubljeni med Japonci in med tujci.
Tudi decembra 2022 je potovala, in sicer v Talin (Estonija), kjer je za nočitev v luksuznem petzvezdičnem Swissotelu, v neposredni bližini letališča, številnih znamenitosti in trgovin, potrošila 460 evrov. Decembra je bila tudi v Bruslju, s kartice pa so ji v hotelu Renaissance trgali 916 evrov. Januarja je mirovala, potem pa je v Parizu februarja lani v enem dnevu zapravila okoli 640 evrov. Nastanjena je bila v neposredni bližini Eifflovega stolpa, v prestižnem 7. pariškem okrožju. Hotel ponuja zatočišče miru, sobe so opremljene v pristnem pariškem stilu, nudijo vrhunske storitve, v kopalnici pa goste pričakajo provansalski naravni izdelki za nego, ki nudijo trenutke sprostitve.
Je bila pot na Kitajsko upravičena?
Nekaj ministričinih poti je dodobra razburilo tudi državljane, denimo tista na Kitajsko, ki še vedno vzbuja dvome o upravičenosti in obči koristi za državo. Ne povsem logično potovanje na eksotično destinacijo in konferenco so sicer na njenem ministrstvu opravičevali z besedami: »Stroške službenega potovanja na Kitajsko (prevoz in bivanje) je krilo ministrstvo za digitalno preobrazbo. Vse ostale nastale stroške je kril organizator (prevozi na Kitajskem). Kotizacije ni bilo, saj se je ministrica odzvala vabilu. Stroški potovanja ministrice na Kitajsko so znašali 3500 evrov za prevoz in 600 za prenočitve na Kitajskem.« Konec junija je za bivanje na Kitajskem s službeno kartico plačala 1605 evrov. Potovanje je v javnosti povzročilo burne odzive, ministrici so očitali zasebni turizem oziroma ugibali o ustreznosti in financiranju njene poti na zasedanje Svetovnega ekonomskega foruma, saj naj bi bil po poročanju različnih medijev ta svetovni gospodarski forum pravzaprav zasebna družba, ki da »nima nobene povezave z vsebino delovnega področja ministrstva in delovnim področjem ministrice za digitalno preobrazbo. Omenjeno srečanje tudi ni povezano z delom slovenske vlade, šlo naj bi za osebno mreženje ministrice.«
V istem mesecu, bilo je junija lani, je bila še v Luksemburgu in je za hotel Melia plačala 548 evrov, obiskala pa je tudi rodno Makedonijo, ki jo je pri 16 letih zapustila zaradi študija v Sloveniji, in za hotelske storitve dala 130 evrov. Samo dober teden po obisku Kitajske pa je že pristala v Parizu in se nastanila v istem hotelu v srcu francoske prestolnice kot februarja, za bivanje pa namenila 443 evrov. Avgusta lani se je udeležila tudi Blejskega strateškega foruma in za bivanje v Hotelu Park, na promenadi tik ob Blejskem jezeru, dala 812 evrov!
Glede na gostoto službenih poti, za katere verjamemo, da so potrebne tudi predhodne strokovne priprave, se poraja vprašanje, kdaj in koliko časa ministrica posveti delu na ministrstvu in operativi v svojem kabinetu. Je to razlog, da projekti, ki davkoplačevalce stanejo milijone – med njimi nakup 13 tisoč računalnikov za 6,5 milijona evrov – mirujejo? Na ministrstvu namreč še po skoraj treh mesecih niso uspeli pripraviti zakonsko nujne uredbe za razdelitev prenosnikov, zaradi česar ti, namesto da bi koristili uporabnikom, ležijo v skladišču.
Vrhunska kulinarična doživetja in prikrivanje podatkov
Potegi zapravljanja s službeno kartico podatki še razkrivajo, da se Emilija Stojmenova Duh rada prehranjuje v ljubljanski restavraciji Cubo za bogatejši sloj prebivalstva. Vrhunski lokal je priljubljen med poslovneži in politiki, saj ima separeje za zasebne sestanke in srečanja, kar mu dviguje ceno na trgu restavracij. Tam se sicer redno zbirajo tudi člani Golobove bratovščine, med katere spada ministrica za digitalno preobrazbo. Od pridobitve kartice je že julija 2022 prvič jedla v prestižni restavraciji, s kartico pa je zapravila slabih 180 evrov. Ob tem iz porabljenega zneska ni razvidno, za koliko ljudi je bil dejansko porabljen zapitek. Se pa cene rižot in testenin začnejo pri 18 evrih, za kračo, biftek ali ribo pa je treba odšteti med 32 in 62 evrov. Ministrica je bila v istem mesecu v Cubu sicer redna gostja, drugič je tam zapravila 247 in potem še enkrat 117 evrov.
Lokal je obiskala še februarja, tam je pustila 200 evrov, marca pa 194 evrov. Iz njenih nadaljnjih obiskov restavracij je razvidno, da je ministrica prava gurmanka, saj izbira vrhunske lokale z zdravo hrano, pripravljeno in postreženo na visokem nivoju. Septembra 2022 si je tako privoščila postanek v prestižni restavraciji Allucinante v Bukarešti, ki jo uporabniki ocenjujejo s 4,6 točke od petih. Marca lani pa je v mediteranski restavraciji v Ženevi potrošila 195 evrov. Za jedačo in pijačo v restavraciji Rado v Talinu, ki jo priporoča tudi Michelinov vodič, je septembra lani plačala 237,50 evra. Prav tako je isti mesec obiskala ljubljanski Dvorni bar in tam pustila slabih sto evrov. To pa ni edina kartica, s katero porablja davkoplačevalski denar, kot boste lahko prebrali v nadaljevanju.
Ministrica, ki je od nastopa aktualne vlade med največjimi porabniki javnega denarja s službeno kartico – poleg nje je nekaj več kot deset tisočakov zapravil tudi odstopljeni zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan – je na našo prošnjo, da podrobneje pojasni vsa izplačila, poslala izpiske službenih kartic od junija 2022 pa do lanskega oktobra, za dobrih 17 mesecev, vendar pa večinoma s počrnjenimi podatki, za kar smo po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja zahtevali razkritje, a na to še čakamo. Pri ministrici je večina zneskov zakritih od julija do oktobra lani, prav tako so počrnjeni skorajda vsi podatki pri ministričini desni roki Aidi K. Latifić, ki naj bi s službeno kartico sicer zapravila le 376,91 evra. Poleg ministrice in državne sekretarke službene bančne kartice uporabljajo še nekateri zaposleni, ki pa niso del ministričinega kabineta, zato so te informacije zakrili, so nam pojasnili na ministrstvu.
Ne bomo polemizirali, ali so vsi ministričini obiski restavracij upravičeni ali ne. V primeru, da na delovno kosilo povabiš predstavnike tuje države, je vsekakor pomembna izbira primerne lokacije, s katero ne nazadnje sporočiš povabljencu, da ti je mar. O smiselnosti prenočevanja v prestižnih hotelih v času, ko poskuša vlada od nas iztisniti še kakšen evro v izpraznjeni proračun, pa upravičeno podvomimo. Še posebej, ker so bila tudi ministrice – ko je opravičevala neupravičeni in negospodarni nakup 13 tisoč računalnikov za 6,5 milijona evrov – polna usta sočutja do otrok s socialnega roba in poplavljencev, ki naj bi jim bili prenosniki namenjeni. Bi ministrica, če bi morala stroške nastanitev kriti sama, tudi izbirala petzvezdične destinacije, ali bi v duhu dobrega gospodarja najprej preverila družinske finance, potem pa se na podlagi elastičnosti domačega proračuna odločila za nočitev v (luksuznem) hotelu. Kadar je vir kritja javni denar, pa smo, kot se je izkazalo v preteklosti, večkrat priča brezskrbnemu ravnanju z njim. A ker gre za naš denar, je prav, da na tovrstna početja naših oblastnikov opozarjamo in jih tudi javno izpostavljamo.
Pri ministru Boštjančiču popravljajo cifre?!
Od začetka delovanja aktualne vlade se po višini zapravljenega zneska lahko kosa samo z julija lani odstopljenim ministrom za zdravje Danijelom Bešičem Loredanom, ki je za prehrano in nočitve porabil 10.349,28 evra. V celotnem mandatu aktualne vlade pa je po porabi najbližje ministru Klemnu Boštjančiču. Več kot 25 tisočakov so v poldrugem letu vladanja porabili na njegovem ministrstvu, so nam odgovorili pred mesecem. Pred dnevi pa so ta znesek popravili navzdol za 5000 evrov, saj naj bi se v finančni službi, kot so nam pojasnili v telefonskem pogovoru, prvič menda zmotili. Prav tako nam kljub zaprosilu (še) niso posredovali bančnih izpiskov uporabnikov kartic. Kartico je največkrat uporabil Klemen Boštjančič, in sicer za bivanje v Bruslju, Belgiji, Panami, Dubrovniku, Frankfurtu, Madridu, Luksemburgu in na Dunaju ter Japonskem, pa za reprezentanco v Washingtonu, to je za pogostitev delegacije Mednarodnega denarnega sklada, ko je porabil 9315 evrov. Vodja službe za odnose z javnostmi in protokol Tina Hojnik, ki je ministra spremljala na dobršni del poti, pa je porabila 5171 evrov. Preostali znesek so si razdelili še trije uporabniki iz Boštjančičevega kabineta.
Državljani zategujemo pasove, vlada se zadolžuje in zapravlja
Vlada troši tudi za reprezentanco. Od njenega nastopa junija 2022 pa do konca septembra lani so predsednik vlade in vsi ministri skupaj potrošili več kot 305.800 evrov javnega denarja! Od tega je dobrih 85 tisočakov zapravil premier Robert Golob. Dobrih 45 tisočakov je od nastopa Golobove vlade pa do konca septembra lani za reprezentanco potrošil obrambni minister Marjan Šarec. Ob tem, da službene kartice ne uporablja. Med bolj zapravljivimi je bila v enakem časovnem obdobju tudi kulturna ministrica Asta Vrečko, ki je zapravila slabih 30 tisočakov, še dodatnih 35.000 pa za pogostitev ob slovenskem kulturnem prazniku. Odstavljena kmetijska ministrica Irena Šinko je potrošila 29 tisoč evrov. Stroški reprezentance ministra za kohezijo Aleksandra Jevška so znašali skoraj 25.000 evrov. Gospodarski minister Matjaž Han je porabil skoraj 20 tisočakov. Prvi finančnik na vladi Klemen Boštjančič pa je poleg dobrih 20 tisočakov na službeni kartici zapravljal tudi za reprezentanco in za slednjo porabil 11.000 evrov proračunskega denarja. Ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh je poleg dobrih deset tisočakov na službeni kartici še dodatno zapravila 4630 evrov davkoplačevalskih evrov!
Kriza in posledično zategovanje pasu, ki ga rad omenja premier, vladi, kot kaže, nista prišla do živega. Državljane so z novim letom udarile dražja elektrika in nejasnosti glede uvedbe novega načina zaračunavanja omrežnine. V prestolnici se je podražilo ogrevanje. Dražja je mobilnost – višajo se cene goriva, za 40 centov se je podražila tudi cestnina skozi predor Karavanke. Plače še naprej niža inflacija, ki se je v primerjavi z letom poprej sicer prepolovila, a ostaja kar dvakrat višja kot v območju Evropske unije. To se najbolj odraža v podražitvah hrane in brezalkoholnih pijač. Blamaža z zadnjo od vrste vladnih košaric je še enkrat pokazala, da je popis cen živil le zavajanje potrošnikov, saj so trgovci korak pred vladnimi popisovalci in črkobralsko sledijo zakonskim paragrafom, ki jim dovoljujejo manipulacije s cenami. Zvišujejo se tudi cene storitev in blaga. Že prvi delovni dan v letu smo se zadolžili za 1,5 milijarde evrov z izdajo nove desetletne obveznice. Letos naj bi se sicer na finančnih trgih zadolžili za skoraj pet milijard evrov.
Ob vseh negospodarnih potezah, o katerih smo že obširno poročali, in finančnih ekscesih pa vlada denimo ni posegla v konec decembra 2022 sprejeto uredbo o stroških reprezentance, s katero so omejili izdatke ministrstev in drugih državnih organov pri pogostitvah na uradnih dogodkih. In to navzgor. Višji izdatki za zajtrke, kosila in večerje, pa razne prigrizke na uradnih in delovnih sestankih ter sprejemih so bili odraz inflacije, ki je bila tedaj res 10-odstotna, kot so tedaj na vladi upravičevali tudi do 160-odstotno povišanje stroškov za reprezentanco, ki jo, seveda, plačujemo davkoplačevalci. Inflacija je v letu dni nižja za polovico, stroški za reprezentanco pa ostajajo visoki.
Ob tem lahko spomnimo na bivšega premierja Boruta Pahorja, ki je svoj mandat poleg izjave o tem, da mesečno zasluži 3000 evrov, a s to plačo ne more preživeti meseca, zaznamoval tudi z izjavo, da bo stroške reprezentance kril iz lastnega žepa. Iz Pahorja, ki je bil na čelu 9. slovenske vlade v obdobju 2008–2012, so se mnogi norčevali, da bo varčeval pri kavicah, vendar pa je razne pogostitve sam financiral z več kot 15 tisočaki. Pa ne samo kavic in kosil, poravnaval je tudi stroške telefona.
