V Holdingu Slovenske elektrarne (HSE), eni od dveh največjih domačih elektroenergetskih skupin, so začeli priprave na selitev Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ) in Premogovnika Velenje na posebno podjetje, ki bi bilo v izključni lasti države. To informacijo nam je v zadnjih dneh potrdilo več, med sabo nepovezanih virov.
Na HSE, ki ga vodi Tomaž Štokelj, je niso želeli komentirati. Toda tik pred koncem lanskega leta je vlada potrdila načrt upravljanja naložb, ki ga mora vsako leto pripraviti Slovenski državni holding (SDH). Tam so prvič do zdaj med ključnimi projekti navedli tudi »pripravljalne upravljavske aktivnosti, vezane na morebitno izločitev premogovne dejavnosti in dejavnosti proizvodnje električne energije iz lignita na tako imenovano termoenergetsko družbo«.
Ni skrivnost, da si v HSE že več let želijo TEŠ in edini delujoči slovenski premogovnik, ki skupaj v Šaleški dolini zaposlujeta okrog 1.400 ljudi, oddeliti na posebno podjetje v lasti države. Oba namreč predstavljata velikansko finančno breme, ki bi lahko že v dveh letih potopilo tudi HSE. Že poleti leta 2021 smo razkrili projekcije, po katerih je bil dokončni finančni zlom TEŠ in premogovnika le še vprašanje tednov. Takrat so v HSE ugotavljali, da je nadaljnje obratovanje termo divizije zaradi okoljskih zavez finančno nevzdržno.
Projekcije: leto 2025 z velikanskim »minusom«
Toda najhujše za TEŠ je za nekaj časa preprečila energetska kriza. Cene električne energije po Evropi so šle po začetku ruske agresije na Ukrajino v nebo, kar je začasno nekoliko omililo težave HSE. Leta 2022 je TEŠ ustvaril rekordnih 340 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, pri tem pa zaradi potrojitve cene kuponov za emisije ogljikovega dioksida ustvaril zgolj minimalno izgubo. Kljub temu je HSE takrat zabeležil 320 milijonov evrov izgube, saj je električno energijo kupoval dražje, kot jo je prodajal.
Država je zato HSE pomagala s skoraj pol milijarde evrov dodatnega kapitala, večino tega, 342 milijonov evrov, pa ji je holding do danes že vrnil. A sedanje napovedi so spet slabe. Trenutna tržna cena megavatne ure električne energije za dobavo čez leto dni znaša slabih 100 evrov, emisijskega kupona pa približno 80 evrov. To pomeni, da stroški proizvodnje električne energije iz Šaleške doline presegajo končne cene, ki bodo za nameček po napovedih še padale.
Po trenutnih projekcijah bosta zgolj TEŠ in premogovnik v letu 2025 skupaj ustvarila od 200 do 250 milijonov evrov izgube, leto dni pozneje pa celo 300 milijonov evrov. Ob tolikšnem »minusu« tudi HSE ob veljavnih kreditnih aranžmajih čaka bankrot. Ob že tako zmanjšani investicijski sposobnosti, ki jo načenja poslovanje v rdečih številkah, namreč zaradi opravljanja premogovne dejavnosti ne bo več izpolnjeval kriterijev trajnostnega financiranja (ESG v angl.), ki so iz leta v leto strožji.
Dediščina projekta TEŠ6
Ob tem HSE zaradi omejitev državnih pomoči ne bo več mogel TEŠ in premogovnika financirati prek transfernih cen. Prav tako od sredine leta 2025 ne bo imel več na voljo mehanizma za zagotavljanje proizvodnih zmogljivosti in standarda zanesljivosti oskrbe, v okviru katerega lahko države članice financirajo zagotavljanje strateških energetskih rezerv. Razlog: elektrarna v Šoštanju presega dopustne vrednosti ogljikovega dioksida.
K temu gre prišteti še nasedlo dediščino projekta TEŠ6, ki je že med gradnjo močno načel investicijsko akumulacijo HSE. S prvotno načrtovanih 650 milijonov evrov se je v nekaj letih podražil na 1,43 milijarde evrov. Kar je najpomembneje: projekt in njegovo financiranje sta temeljila na zavajajočih podatkih o prenizkih cenah in prenapihnjenih količinah premoga iz Velenja, zaradi česar ga TEŠ že nekaj časa uvaža iz Indonezije - prek švicarskega podjetja, s katerim je povezan vplivni poslovnež Ivan Pušnik.
V HSE zato edino rešitev očitno vidijo v delitvi na dva dela. Medtem ko bi v zdravem delu sedanjega HSE ostali trgovski podjetji ECE in Energija Plus. Dravske elektrarne, Soške elektrarne, podjetje, ki bo gradilo elektrarne na srednji Savi, in divizija za obnovljive vire energije, bi TEŠ in Premogovnik Velenje prešla v roke nove družbe, ki bi bila neposredno v lasti države.
HSE gre na dva dela: kaj bi prevzela država?
Gre za podoben koncept, kot ga je država leta 2013 uporabila pri sanaciji takrat še njenih bank. Njihove slabe terjatve je prenesla na novoustanovljeno Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), bolj znano kot slabo banko, ki jo je v začetku lanskega leta pripojila SDH. »Dobre« terjatve pa je pustila v lastništvu bank, ki jih je zaradi zavez, danih Evropski komisiji, morala prodati.
Medtem ko bi HSE za razliko od NLB, Nove KBM in nekdanje Abanke ostal v lasti države, bi ta morala zagotavljati tudi delovanje energetske »slabe banke«. Za to bi potrebovala zeleno luč Evropske komisije. Zaprosilo za odobritev pomoči bi lahko država utemeljila s storitvami splošnega gospodarskega pomena, ki bi jih zagotavljala TEŠ in Premogovnik Velenje, je razvidno iz dokumenta HSE iz leta 2021.
Pri tem ji gre na roko tudi nedavna odločitev Evropske komisije, ki je nemškemu energetskemu velikanu RWE odobrila 2,6 milijarde evrov državne pomoči za zapiranje termoelektrarn v Porenju do leta 2038. V Bruslju so namreč ugotovili, da je takšna pomoč nujna, primerna in sorazmerna, če želi Nemčija doseči svoje okoljske cilje. Med obema primeroma obstaja pomembna razlika: iz odločbe je namreč razvidno, da so termoelektrarne v lasti RWE trenutno dobičkonosne.
Ključno vprašanje: kdaj bo konec kopanja premoga?
Po naših informacijah želijo na HSE načrt izvedbe selitve TEŠ in druge dokumente za selitev premogovnika in TEŠ pripraviti do začetka poletja. Ali in katere zunanje institucije bodo sodelovale pri tem, ni znano. Toda pri pripravi analiz bodo morali v HSE, SDH in na pristojnih ministrstvih odgovoriti na več težkih vprašanj. Med drugim tudi, kdaj bo Premogovnik Velenje prenehal z kopanjem lignita, koliko bo stalo njegovo zapiranje in kako ga bo država financirala.
Kot je znano, je prejšnja vlada Janeza Janše v začetku leta 2022 sprejela nacionalno strategijo za opustitev uporabe premoga in prestrukturiranje premogovnih regij do leta 2033. A obeh zakonov, o zapiranju premogovnika in prestrukturiranju savinjsko-šaleške regije, še vedno ni. Po sedanjih napovedih bodo pripravljeni v prvih treh mesecih letošnjega leta.
Medtem se iz Velenja vrstijo opozorila, da bi bil optimalni rok za zaprtje premogovnika šele po letu 2042, torej desetletje pozneje. Toda TEŠ je že lani zaradi pomanjkanja domačega premoga, njegove stroškovne cene in visokih stroškov ogljičnih kuponov obratovala bistveno manj, kot bi glede na zmogljivosti lahko. Po naših informacijah projekcije kažejo, da bosta TEŠ in premogovnik samo do leta 2033 skupaj pridelala več kot dve milijardi evrov izgube.
»Izkopane količine domačega premoga verjetno ne bodo nikoli več take, kot so bile, in tudi TEŠ ne bo več proizvajal toliko kot včasih, torej okoli štiri teravatne ure na leto. Zato menim, da bo delovanje TEŠ omejeno na obdobja, ko bo elektrika na trgu dražja in bo v našem sistemu primanjkljaj električne energije,« je lani spomladi v pogovoru za Dnevnik napovedal Štokelj.
