»Po naših neuradnih, a zanesljivih virih Lovska družina (LD) Šentrupert nima gradbenega dovoljenja za objekt, ki so ga postavili na območju, ki je po občinskem zazidalnem načrtu nezazidljivo. Še več, lovska družina nima soglasja za priključitev elektrike, nima komunalnega soglasja niti soglasja Agencije Republike Slovenije za okolje, ker objekt stoji na potencialno poplavnem območju,« piše v anonimni prijavi, ki je bila poslana tudi na ministrstvo za naravne vire in prostor.
Šli smo po sledeh zapisanega, zadevo smo preverili pri pristojnem inšpektoratu. Prejeli smo odgovor, da je gradbeni inšpektor že pred časom v inšpekcijskem postopku ugotovil, da LD Šentrupert nekaj sto metrov stran od naselja Draga pri Šentrupertu ob potoku Bistrica gradi objekt brez pravnomočnega gradbenega dovoljenja. »Gradbeni inšpektor je LD Šentrupert z odločbo odredil, da mora takoj po vročitvi odločbe ustaviti gradnjo zidanega objekta in na svoje stroške do 15. junija letos odstraniti zidani objekt v gradnji, po višini obsegajoč pritlično etažo, pokrit s simetrično dvokapno streho s čopi, in vzpostaviti prejšnje stanje,« so pojasnili na Inšpektoratu za naravne vire in prostor.
Po izteku tega roka je gradbeni inšpektor na kontrolnem pregledu ugotovil, da lovci črne gradnje niso odstranili. Stekli so nadaljnji postopki in pred približno dvema tednoma so od inšpektorja dobili nov dopis. »V skladu z Zakonom o splošnem upravnem postopku je inšpektor uvedel postopek upravne izvršbe. LD Šentrupert je s sklepom o dovolitvi izvršbe obvestil o dodatnem roku – tridesetih dni za izpolnitev obveznosti, odrejene z odločbo, in o tem, da bo, če tudi v dodatnem roku ne bodo odstranili omenjenega zidanega objekta v gradnji, kot prisilno sredstvo uporabljena denarna kazen v znesku 4.000 evrov,« so še zapisali na inšpektoratu.
Gradbeno dovoljenje poteklo
Zakaj so se lotili gradnje brez ustreznega dovoljenja, smo povprašali starešino šentrupertskih lovcev Stojana Vojnoviča. Pojasnil je, da so leta 2015 od Upravne enote Trebnje dobili gradbeno dovoljenje za gradnjo nezahtevnega objekta v velikosti 10 × 14 m in višine 6 m. Predvidena je bila namreč postavitev kašče za shranjevanje žita, sena in druge krme za živali. »Vendar denarja takrat nismo imeli, zato smo se odločili, da bomo najprej utrdili dovozno pot in plato, na katerem bo objekt stal. Do denarja smo prišli, ko smo leta 2020 prodali lovsko kočo v Nebesih. V dobri veri, da gradbeno dovoljenje iz leta 2015 še vedno velja, saj mi je tako zatrjeval eden od naših članov, ki se na to spozna, smo leta 2021 začeli graditi objekt ob Bistrici,« pripoveduje Vojnovič, ki pa se sam dodatno ni pozanimal, ali gradbeno dovoljenje res še velja.
A namesto predvidene kašče so postavili lovski dom, sicer istih mer. Po tleh so položili ploščice, uredili manjšo kuhinjo in stranišče s tušem, objekt ima več drsnih vrat in fasado. Tudi od zunaj je videti zelo lepo. Lovci menijo, da gre sicer še vedno za enostaven objekt, kot je bilo predvideno v gradbenem dovoljenju iz leta 2015. Kot pravijo, so med gradnjo razmišljali, da bi bilo škoda v njem shranjevati žito, seno in drugo krmo, raje bi ga uporabljali za društvene dejavnosti. V njem bi uredili tudi arhiv. Zato so ob lovskem domu načrtovali postavitev manjšega kozolca, kamor bi spravili krmo in umestili hladilnico.
Storjena škoda
Zaradi prijave jih je med gradnjo leta 2021 obiskal gradbeni inšpektor, ki je ugotovil, da gre za nezakonit objekt, in takoj ustavil gradnjo. Med drugim je tudi ugotovil, da del lovskega doma stoji na občinski poti, ki ima status javnega dobrega.
Zadevo je pod drobnogled vzela tudi novomeška območna enota Zavoda za varstvo narave, saj je celotna dolina Bistrice zaradi matične struge vodotoka na eni strani in mlinščice na drugi strani sestavni del naravne vrednote. »Pri spremljanju stanja narave smo ugotovili, da na predmetni lokaciji stoji nezakonito zgrajen objekt, zato smo zadevo skladno s svojimi pristojnostmi predali pristojnemu inšpektoratu. Prav tako smo ugotovili, da je Upravna enota Trebnje leta 2015 spregledala status naravne vrednote in izdala gradbeno dovoljenje za nezahtevni objekt kašča brez naravovarstvenega soglasja,« pravi vodja enote Barbara Kink.
Ob tem dodaja, da je LD Šentrupert z nezakonitim objektom lovskega doma z velikim manipulativnim prostorom močno posegel na območje naravne vrednote. Z naravovarstvenega vidika je že bila storjena škoda, ki jo bo treba nekako popraviti. Kozolec, kot ga načrtujejo lovci, bi to škodo še povečal, navaja Barbara Kink.
Trudijo se legalizirati objekt
Kot zatrjujejo v LD Šentrupert, so se na zadnjo odločbo gradbenega inšpektorja pritožili, saj se trudijo objekt legalizirati. Kot pravijo, so vanj vložili okoli 100.000 evrov, ogromno je bilo prostovoljnega dela in velika škoda bi bila, če bi morali lovski dom res porušiti. Z občino so pred dnevi že uredili prestavitev javne poti ob dom. Lani so v okviru sprememb občinskega prostorskega načrta podali tudi pobudo za spremembo namenske rabe njihovega zemljišča, in sicer iz kmetijskega zemljišča v površine za oddih, rekreacijo in šport. O tem bodo odločale pristojne državne ustanove za okolje in prostor.
»Lovski dom je namenjen vsem lovcem, uporabljale ga bodo številne generacije za nami. Umaknjeni smo od ljudi, z ničimer ničesar ne uničujemo ali kogar koli ogrožamo. Zdaj imamo hladilnico postavljeno kar na dvorišču enega od naših lovcev. To zagotovo ni v redu. Na pohodu je afriška kuga, treba bo dodatno razkuževati, tudi avtomobile. Bomo to počeli kar pri nekom na dvorišču? Tudi zato smo se želeli umakniti na svoje zemljišče, ki je ob Bistrici. Ali res komu škodimo?« se sprašuje Vojnovič, ki ob tem poudarja, da lovski dom, odkar je gradbeni inšpektor ustavil gradnjo, stoji in ga nihče ne uporablja. Pričakuje, da bo prevladal »zdrav razum« in da jim bo objekt uspelo legalizirati.
Društva morajo ravnati odgovorno
Za komentar smo se obrnili še na šentrupertskega župana Tomaža Ramovša, ki poudarja, da je vsako društvo odgovorno za svoje početje. Naložbe morajo biti v skladu z občinskimi in državnimi predpisi, pridobljena morajo biti vsa ustrezna dovoljenja. »Lovcem smo šli naproti, da smo uredili tisto javno pot. Podali so tudi pobudo za spremembo občinskega prostorskega načrta. Skupaj z drugimi pobudami občanov jo bomo prihodnje leto poslali pristojnim ustanovam, da jo ustrezno obravnavajo. Ti postopki pridobivanja vseh mnenj in soglasij pa lahko trajajo, običajno kar nekaj let,« še dodaja Ramovš.
