Predsednik republike ima po prenehanju funkcije pravico do naziva bivši predsednik republike in pravico do udeležbe na državnih slovesnostih v skladu s protokolarnimi pravili.
Leto dni mu pripada tudi še nekaj drugih pravic. Na voljo ima pisarniški prostor, svetovalca, administrativnega delavca ter službeno vozilo z voznikom, a le za dejavnosti, ki jih opravlja kot bivši predsednik republike. Medtem ima tudi pravico do policijskega varovanja, storitev protokola in predstavništev Slovenije v tujini. Upravičen je do diplomatskega potnega lista in arhiva iz časa, ko je opravljal predsedniško funkcijo.
Vrnil nekaj denarja
Poleg tega ima nekdanji predsednik, če ne dobi ustrezne zaposlitve ali ne izpolnjuje pogojev za upokojitev, pravico do enoletnega nadomestila v višini 80 odstotkov predsedniške plače. Ta pravica bi se lahko podaljšala še največ za eno leto, če bi nekdanji predsednik medtem izpolnil pogoje za upokojitev. V času prejemanja nadomestila plače zakon bivšega predsednika omejuje pri dodatnem zaslužku. Morebitnega je dolžan vrniti v državni proračun.
Bivši predsednik Borut Pahor je denimo v zadnjem letu v državni proračun vrnil 40 tisoč evrov, ki jih je zaslužil z nagradami in honorarji, navajajo v njegovi pisarni. A kot so dodali, je to naročnike njegovih komercialnih storitev do neke mere motilo, saj da je javno razkrivanje vsot honorarja privedlo do tega, da so bili ti praviloma nizki. Z vidika obveznosti po preteku prehodnega obdobja to predstavlja prej oviro kot pomoč, so izpostavili, a dodali, da je Pahor hvaležen državi, da mu je omogočila prehodno možnost.
Pahor bo nadaljeval začete projekte
Pahorju so torej pravice prenehale po letu, odkar se je po desetih letih poslovil s čela države in predsedniške posle predal naslednici, predsednici republike Nataši Pirc Musar.
Minulo leto je sicer ostal aktivno prisoten v javnosti in se lotil več projektov.
Med drugim je začel izdajati lastni podkast z naslovom Mastercard podkast navdiha, v katerem gosti različne goste s področij športa, kulinarike, kulture, okolja, družbe, podjetništva in zdravja.
Medtem se je Pahor lotil tudi pisanja knjižnega prvenca in novembra izdal knjigo Zmaga je začetek, s podnaslovom Priročnik za politične in druge začetnike.
Nedavno je ustanovil zavod Prijatelji Zahodnega Balkana. Kot je razvidno s spletne strani slovenskega poslovnega registra, gre za zavod za spodbujanje dialoga, razvoja in vključitve držav regije Zahodnega Balkana v Evropsko unijo.
Pahor pa ima tudi po preteku prehodnega obdobja pripravljen »portfelj aktivnosti, ki mu bodo poleg drugega omogočale zaslužek«, pojasnjujejo v pisarni bivšega predsednika. Nadaljeval bo delo v zavodu Prijatelji Zahodnega Balkana, predaval doma in v tujini, s sponzorjem je dosegel načelni dogovor o financiranju Podkasta navdiha za prihodnje leto, naštevajo.
Pahor tudi ne izključuje možnosti, da bi v prihodnosti sprejel katerega od bolj obvezujočih načinov sodelovanja s komercialnimi partnerji, zaslužku pa se bo praviloma odpovedal, če bo šlo za nastope v javnih ustanovah ter nastope na lokalni in državni ravni, so dodali.
Ureditev statusa bivšega predsednika potencialno »neprijeten problem«
Tudi ob tokratnem izteku nekaterih pravic bivšega predsednika se v javnosti pojavljajo ugibanja o smiselnosti morebitne drugačne ureditve pravic bivših predsednikov.
Prvotni zakon je namreč bivšemu predsedniku pravico do pisarne in druge ugodnosti podeljeval za pet let po izteku mandata. Takšne pravice so po izteku mandata pripadale bivšima predsednikoma Milanu Kučanu in Janezu Drnovšku. Slednji je sicer dva meseca po izteku predsedniškega mandata umrl. Danilo Türk pa je že imel skrajšano obdobje pravic, skladno s prenovljeno zakonodajo, sprejeto na predlog tedanje vladne koalicije Janeza Janše tik pred iztekom njegovega predsedniškega mandata. Novelo zakona o zagotavljanju pogojev opravljanja funkcije predsednika republike je sicer podpisal in razglasil že Pahor.
V uradu bivšega predsednika poudarjajo, da Pahor ni in tudi ne bo dajal nobenih predlogov za spremembe ureditve. Hkrati pa so spomnili, da je bilo ob sprejetju zakona splošno pričakovanje, da bi prehodno obdobje po potrebi bivšemu predsedniku omogočilo državno asistenco do upokojitve.
Situacija pa je drugačna, če bo bivši predsednik še delovno aktiven, meni Pahor. V tem primeru je zakon le delno ustrezen ter z omejitvami oži manevrski prostor priprav za lažji in primernejši prehod na čas po izteku prehodnega obdobja, je prepričan.
Pahor tako poudarja, da večina ureditev bivšim predsednikom na trajen in vzdržen način ureja pravice in tudi omejitve. Od bivšega predsednika se namreč pričakuje, da se bo vzdržal ravnanj, ki bi državo spravila v zadrego ali kako drugače prizadela njene interese. Slovenska ureditev bi se tako po Pahorjevem mnenju lahko izkazala kot »neprijeten problem«, zlasti če bi bile podjetniške odločitve ali ravnanja bivšega predsednika v neposredni kontradikciji s splošnimi načeli državne politike.
...................
Življenjepis
Borut Pahor se je rodil leta 1963 v Postojni in odraščal Šempetru pri Gorici. V politiko je vstopil že v času srednješolskega izobraževanja v okviru ZSMS, kot študent mednarodne politologije je vstopil v zvezo komunistov. Leta 1990 je bil delegat na zadnjem, januarskem kongresu Zveze komunistov Jugoslavije in ga tudi predčasno zapustil skupaj s celotno slovensko delegacijo. Bil je poslanec v parlamentu in tudi njegov predsednik, povzpel pa se je tudi do mesta predsednika ZLSD, v okviru katere je postal tudi poslanec v Evropskem parlamentu. Leta 2008 je postal predsednik 9. vlade Slovenije, njegovo vladavino sta zaznamovala predvsem arbitražni sporazum s Hrvaško in afera TEŠ6. Po tem, ko ga je v vodstvu SD prehitel Igor Lukšič, je bil med letoma 2012 in 2022 dva mandata predsednik Slovenije, ko je na volitvah premagal najprej Danila Türka, potem pa še Marjana Šarca.
Galerija
Poglej vse fotografije (3)
