Ponedeljek, 14. avgusta, je bil na Štajerskem poseben dan. Takrat je namreč z železniške postaje v Mariboru proti Šentilju zapeljal prvi vlak po novi, skoraj štiri kilometrov dolgi progi Počehova-Pesnica. Pot ga je vodila tudi po novem najdaljšem železniškem viaduktu v državi. Na državni direkciji za infrastrukturo, ki spada pod okrilje istoimenskega ministrstva, so poudarjali, da bodo vsa ostala gradbena dela končana do oktobra. Toda pri tem so zamolčali, da so že takrat vedeli za prihajajoče podražitve projekta. Po pogodbi, ki jo je direkcija leta 2019 podpisala s konzorcijem gradbincev na čelu s Pomgradom, bi moral državo stati dobrih 100 milijonov evrov (z DDV). Maja letos je direkcija izvajalcev del priznala za tri milijone evrov nepredvidenih del. Že julija, torej mesec dni pred premierno vožnjo vlaka, pa so na direkciji v podpis dobili predlog aneksa, ki bi investicijo podražil za 18 milijonov evrov.
Tam je štiri mesece čakal na potrditev zdaj že nekdanjega prvega moža direkcije Bojana Tičarja, ki je pri tem imel očitno številne pomisleke. Podpisal ga je šele sredi novembra, že dva tedna pozneje pa ga je vlada na predlog ministrice za infrastrukturo Alenke Bratušek razrešila s položaja. Nova vrednost projekta tako znaša 122 milijonov evrov (skupaj z DDV), a zelo verjetno ni končna. Direkcija ima namreč na mizi še pet zahtevkov za priznanje dodatnih in nepredvidenih del. A to je le eden od več državnih železniških projektov, ki so se v zadnjih mesecih občutno podražili.
Zahteve gradbincev počakale na Alenko Bratušek
Železniški odsek Počehova-Pesnica je del nadgradnje proge med Mariborom in mejo z Avstrijo, ki še vedno velja za trenutno drugi največji železniški projekt v državi – takoj za gradnjo drugega tira med Divačo in Koprom. Na razpis za gradnjo odseka so se leta 2019 prijavili trije ponudniki: ob konzorciju domačih gradbincev, ki ga je vodil Pomgrad v lasti zdaj že pokojnega Stanka Polaniča, še turški Cengiz in avstrijski Strabag.
Na koncu dvomov ni bilo. Konzorcij Pomgrada, Kolektor Kolinga, Železniškega gradbenega podjetja (SŽ-ŽGP), GH Holdinga in Gorenjske gradbene družbe (GGD) je zmagal, ker je edini ponudil ceno, nižjo od referenčne. Ta je znašala 101 milijona evrov, ponudba izbranega konzorcija pa je bila vredna 100,96 milijona evrov ali natanko 36.566 evrov manj. Nato se je s projektom začelo zapletati. Najprej zaradi težav z pridobivanjem dokumentacije, ki jih je še poglobil prvi val epidemije covid-19. Jeseni 2020, ko je bila na oblasti že vlada Janeza Janše, so se začela dela. Izvajalci del so morali zgraditi poldrugi kilometer dolg predor, skoraj kilometer dolg viadukt, podvoz, oporne in podporne konstrukcije, dva in pol kilometra protihrupnih ograj ...
Četudi so se stroški gradnje v letu 2021 in v začetku leta 2022 podražili za nekaj deset odstotkov, je bila javna skrivnost, da so na ministrstvu za infrastrukturo v času Janševe vlade zahteve za plačilo aneksov prelagali na čas po parlamentarnih volitvah. Končni obračun projekta je tako znova počakal na Alenko Bratušek, ki je v začetku letošnjega leta vodenje ministrstva prevzela iz rok Bojana Kumra.
Kako so izračunali podražitve
Maja letos je direkcija Pomgradovemu konzorciju priznala za tri milijone evrov nepredvidenih del. Sledila je zahteva za dodatno plačilo zaradi ponovnega ovrednotenja cene projekta. Poenostavljeno: če direkcija ugotovi, da se je projekt podražil za 10 odstotkov ali manj, mora razliko do nove cene pokriti izvajalec del, kar je več od tega, pa država. Kot so nam pojasnili na direkciji, se »obračun valorizacije vrši mesečno, glede na realizirano vrednost del v posameznem mesecu in glede na trenutni mesečni indeks Gospodarske zbornice Slovenije (GZS)«. Tako je bilo letos poleti odprto le še vprašanje višine računa, ki ga bodo direkciji izstavili gradbinci, in kdo ga bo podpisal. To je po več mesecih na koncu storil Tičar, ki je moral kmalu zatem svoj položaj zapustiti, na čelo direkcije pa je začasno prišla Karmen Praprotnik.
Kolikšno podražitev stroškov gradbenega dela so na direkciji priznali konzorciju, sicer ni znano. Ta se je sicer skliceval na indeks, ki ga izračunava GZS in ni javno znan. Iz enega od javno objavljenih dokumentov je razvidno, da se je indeks gradbenih del v obdobju od januarja 2021 do marca 2022 pri »ostali nizki gradnji«, pod katero spada tudi omenjeni projekt, zvišal za 21 odstotkov. Pri montažnih instalacijskih in drugih delih so bile podražitve nižje.
V istem dokumentu je mogoče prebrati, da se je indeks cen gradbenih del pri stanovanjski gradnji v navedenih 15 mesecih zvišal za 30 odstotkov. Podatki statističnega urada kažejo drugačno sliko. Tako se je indeks gradbenih stroškov za nova stanovanja v istem obdobju zvišal za 22 odstotkov, torej za tretjino manj.
Cene železniških projektov gredo v nebo
Projekt Počehova-Pesnica tako trenutno stane 122 milijonov evrov (z DDV). Za primerjavo: to je pet milijonov evrov več od cene, ki jo je za izvedbo del na razpisu pred štirimi leti ponudil turški Cengiz kot drugi najugodnejši ponudnik. Tudi sicer se gradnja domače železniške infrastrukture v zadnjih mesecih serijsko draži. Vrednosti projekti rastejo za več deset milijonov evrov - tudi tam, kjer se dela sploh še niso začela, ali pa še ni bil objavljen razpis.
Tako je pri projektu nadgradnje železniške postaje Jesenice. Še aprila 2022, tik pred parlamentarnimi volitvami, je ocenjena vrednost znašala 81 milijonov evrov (z DDV), danes pa že 126 milijonov evrov, pri čemer razpis za izvajalca del sploh še ni bil objavljen. Celo v gradbenih krogih je mogoče slišati pomisleke o tolikšni podražitvi.
Medtem je direkcija pred 14 dnevi podpisala pogodbo za nadgradnjo železniške postaje v Novi Gorici in to z edinim zainteresiranim ponudnikom, ki ga je pred tem že zavrnila zaradi previsoke cene. Na ponovljenem razpisu je bil konzorcij podjetij Kolektor Koling, SŽ-ŽGP, GH Holding in Iskra le uspešen, za projekt pa bo prejel okoli 50 milijonov evrov (z DDV), kar je 18 milijonov evrov več od prvotno ocenjene vrednosti del.
Letos poleti je direkcija odobrila tudi za 12,7 milijona evrov dodatnih plačil pri projektu nadgradnje železniškega vozlišča in postaje na Pragerskem, ki ga izvaja podjetje Riko Janeza Škrabca. Aneks je po vrednosti enak petini prvotne pogodbene cene vseh del (63 milijonov evrov z DDV). Nova cena projekta tako znaša 81,5 milijonov evrov.o zaradi pomanjkanja dokazov letos aprila zavrgli.
