Trgovina seveda po svoje spodbuja nakupovanje, ki še posebno v prazničnem času popestri dogajanje v trgovinah – nakupovalni centri so polni ljudi, ki morda še niso našli idealnega darila. Pri tem seveda velja, da je kljub nakupovalni mrzlici dobro ostati z nogami trdno na tleh, da nas ne bi streznil šele januarski pogled na bančni račun.
Že pred desetletji je ameriški ekonomist Joel Waldfogel ugotovil, da potrošniki vsako leto porabijo zelo veliko denarja, časa in živcev za darila, ki jih pravzaprav nihče noče. Pogosto se namreč dogaja, da so sicer draga darila v očeh obdarovancev vredna precej manj, kot je bila njihova cena v evrih, zato je Waldfogel svetoval, da je včasih veliko bolje podariti kar denar, saj si tako obdarovanec sam kupi, kar si želi ali potrebuje. »Večina daril je brca v temo, a tega vam ne bo nihče povedal v obraz. In tako ste dejansko naredili dve napaki: razočarali obdarovanca, pa vseeno osušili svoj bančni račun,« je zapisal.
Obdarovanje je sicer del tradicije in v človeški naravi, saj vsakdo rad prejme darilo od nekoga, ki mu je blizu; darilo je izraz naklonjenosti in spoštovanja. V ospredju obdarovanja je torej predvsem dober namen, pozornost, sama vrednost darila, v denarju ali uporabna vrednost, pa naj bi bila v drugem planu. Včasih je malo darilo lahko veliko večje kot najdražje.
Decembra najbolj odpremo denarnice
Statistika govori, da tudi Slovenci največ nakupujemo ravno decembra, a smo potrošniško razumni v tem, da večino daril dejansko kupujemo že v prvi polovici decembra ali na tako imenovani črni petek, ko so popusti večji. Po drugi strani mnogi nakupujejo tudi v zadnjem trenutku, le manjšina odhaja po nakupih že novembra.
Sicer so pri nas vsakega decembra v zadnjem desetletju zabeležili povečano prodajo, lani pa se je ta trend umiril. Decembra lani je bil prihodek od prodaje v trgovini na drobno za 13,5 odstotka večji od povprečnega mesečnega prihodka v tem letu, potrošnja v decembru 2022 pa je bila v primerjavi s celotnim letom za 5,7 odstotne točke manjša kot v letu 2021.
O okusu Slovencev govori podatek, da se je v primerjavi z drugimi meseci leta prihodek decembra lani najbolj povečal v trgovinah z elektronskimi in gospodinjskimi napravami (+32,2 odstotka) ter zaradi praznovanj v trgovinah z živili (+14,4 odstotka).
Precej se je okrepila tudi prodaja v trgovinah s kozmetiko ter v prodajalnah s tekstilom in obutvijo. Skoraj nespremenjena je medtem ostala prodaja izdelkov za prosti čas, prodaja pohištva pa je nazadovala (–1,1 odstotka).
Pod evropskim povprečjem
O že omenjeni racionalnosti ali pa o tem, da si veliko kupcev vseeno ne more privoščiti preveč, pove več tudi primerjava z drugimi evropskimi državami. Decembra lani smo bili krepko pod evropskim povprečjem po indeksu razmerja potrošnje decembra glede na potrošnjo v celem letu. V Sloveniji je bila namreč rast decembra 12,9-odstotna, v EU pa 19,8-odstotna. Največjo razliko med decembrsko in povprečno mesečno prodajo neživil so zaznali na Irskem (+48,1 odstotka).
Tudi letos pričakujejo, da bo poraba kupcev pri nas podobna lanski, ko je približno polovica Slovencev porabila manj kot 100 evrov, četrtina med 100 in 200 evrov in 19 odstotkov Slovencev več kot 200 evrov. Do 500 evrov bo za nakupe namenilo 14,4 odstotka vprašanih, 4,1 odstotka pa jih bo zapravilo do 1000 evrov.
Približno dve tretjini vprašanih (68 odstotkov) nameravata za praznike potrošiti enako kot leto prej, pa vendar bodo marsikoga negotove gospodarske razmere pripravile do tega, da bo letos porabil manj kot lani. Teh kupcev naj bi bilo že več kot 20 odstotkov, manj kot deset odstotkov pa jih bo porabilo več.
Zanimivo pa je, da so statistike že potrdile, da za nakupe daril moški dejansko porabijo več denarja kot ženske, predvsem zaradi dražjih nakupov, čeravno kupijo kakšen izdelek manj.
Veljamo za tradicionaliste
Zelo dober pokazatelj tega, kaj dejansko kupujemo, so podatki o uvozu izdelkov, ki veljajo za »indikator daril«. Podatki o uvozu v Slovenijo pravijo, da so pri nas še vedno najbolj priljubljena klasična darila; na prvem mestu so igrače, ki predstavljajo skoraj 40 odstotkov celotnega nabora daril, visoko pa so tudi čokolada in čokoladni izdelki ter parfumi. In, zanimivo, Slovenci nadvse radi posegamo po nogavicah. Verjetno ga ni Slovenca ali Slovenke, ki v življenju za darilo še ni prejel nogavic, kar po svoje sploh ni nič slabega, saj je to nadvse uporabno darilo.
V dobi trajnosti in okoljevarstva sicer okoljske organizacije opozarjajo pred nespametnim nakupovanjem daril. Poudarjajo namreč, da veliko daril dejansko nastaja na okolju škodljiv način ali pa jih proizvajajo ljudje, ki delajo v izrazito izkoriščevalskih okoljih.
Zmernost je lepa čednost
»Gre za izdelke, ki pridejo izpod rok premalo plačanih ali celo zasužnjenih delavcev, tudi otrok, ali pa njihova pridelava uničuje naravo,« opozarja društvo Focus, skupaj s Pravično trgovino Slovenije. Čokoladni izdelki so denimo narejeni iz kakava, ki prihaja s plantaž v Slonokoščeni obali in Gani, samo v teh dveh državah pa pri obiranju kakava sodeluje 2,15 milijona otrok. Kar tri četrtine vseh igrač na svetu izdelajo delavci na Kitajskem, kjer delajo vsaj šest dni v tednu, da zaslužijo dovolj za kritje osnovnih življenjskih stroškov.
Sicer so pri Focusu prepričani, da kupec ne more biti kriv za vse izkoriščanje in uničevanje okolja, ki je del proizvodnje. »Potrošniki tudi ne moremo biti detektivi, ki bi za vsak izdelek iskali podatke o izvoru in načinu pridelave,« priznavajo. A vendar lahko, tako pri Focusu, kot prvi korak k trajnosti upoštevamo zmernost, to je razmislek o tem, kaj kupimo, in hkrati vestna uporaba tistega, kar že imamo.
