V vrhu Petrola, največjega domačega naftnega trgovca, je v zadnjih tednih precej burno. Konec novembra se je s položaja predsednice uprave morala posloviti Nada Drobne Popović. Zamenjal jo je Sašo Berger, pred tem dolgoletni direktor družbe S&T Slovenija, ki je bil v upravo Petrola letos prišel skupaj z Markom Ninčevićem, nekdanjim direktorjem Lisce. Minuli teden je upravo Petrola zapustil še prvi finančnik Matija Bitenc, vanjo pa so nadzorniki imenovali nekdanjega direktorja Fructala Draga Kavška in bivšega člana uprave Luke Koper Metoda Podkrižnika.
V tem času je Petrol doživel še en šok. Vlada Roberta Goloba je namreč konec novembra za tretjino znižala marže pri prodaji bencina in dizelskega goriva. To ju bo pocenilo, a v pomembni meri znižalo tudi pričakovani dobiček Petrola, ki je zato že vložil pobudo za oceno ustavnosti vladne uredbe in predlagal njeno začasno zadržanje.
Medtem ko na ministrstvu za finance poudarjajo, da so marže znižali zaradi boja proti inflaciji, pa je v kuloarjih mogoče slišati tudi razlage, da gre za posledico zadnjih dogajanj v vrhu Petrola. Čeprav je uradno največja lastnica Petrola država, je jasno, da vse kadrovske niti v družbi namreč vleče Dari Južna, njen največji domači zasebni lastnik, ki obvladuje več kot 10 odstotkov delnic. Kaj se torej dogaja na vrhu in okrog največje slovenske energetske družbe?
Kako so rasle in padale Petrolove marže
V Petrolu so v petek poudarili, da »so se pogoji poslovanja skupine s sprejemom uredbe bistveno zaostrili«. »Sprejem poslovnega načrta za 2024 se bo tako zamaknil v mesec januar 2024,« so dodali. Znano je, da imajo marže, ki so dejansko razlika med prodajno in nabavno ceno goriva, ključen vpliv na poslovanje Petrola. So namreč del prodajne cene brez dajatev, ki predstavlja približno polovico drobnoprodajne cene.
Po ocenah naših sogovornikov mu vsak dodaten cent marže prinese okrog 10 milijonov evrov dobička. In obratno: za toliko je dobiček ob vsakem klestenju marž tudi nižji. V Petrolu so imeli z maržami včasih več, drugič pa manj sreče. Od leta 2014 do jeseni 2020 so bile marže trgovcev nespremenjene: za bencin so znašale slabih devet centov na liter, za dizelsko gorivo pa okrog 8,3 centa. To pomeni, da je bila skoraj 40 odstotkov nižja od povprečja EU.
Tedanja uprava, ki jo je vodil Tomaž Berločnik, je vrsto let neuspešno lobirala za deregulacijo trga goriv, saj nobeni vladi ni bila v interesu podražitev bencina. Ko je Berločnika konec leta 2019 na položaju zamenjala Nada Drobne Popović, je Petrolu naposled uspelo. Prejšnja vlada Janeza Janše je namreč jeseni 2020 sprostila cene naftnih derivatov, zato so šle marže pričakovano gor, s tem pa tudi dobički trgovcev, četudi so na ministrstvu za gospodarstvo pred tem ugotavljali, da se to ne bo zgodilo.
Toda Janševa vlada je marca 2022, tik pred državnozborskimi volitvami zaradi energetske krize, ki je izbruhnila po napadu Rusije na Ukrajino, spet omejila naraščajoče cene goriv: bencin pri okoli 1,5 evra, dizel pa pri 1,54 evra na liter. Ta ukrep je še enkrat ponovila, trgovcem pa obljubila, da lahko računajo na povrnitev vse nastale škode. Epilog: ker je Golobova vlada zahtevek zavrnila, je Petrol s tožbo od države zahteval plačilo 107 milijonov evrov odškodnine.
So marže znižali zaradi inflacije? Ali gre tudi za sporočilo?
Marže, kot jih je zdaj določila Golobova vlada, niso rekordno nizke. Ko je lani poleti ukinila omejitev cen, je najvišja dovoljena marža na bencinskih servisih, ki niso ob avtocestah in hitrih cestah, sprva znašala le 6,1 centa za liter bencina in 5,9 centa za liter dizelskega goriva. Takrat tega ukrepa v Petrol niso kaj dosti javno kritizirali. Že sredi avgusta 2022 je vlada marže zaradi padca končnih cen spet dvignila: na 9,9 centa pri bencinu in 9,8 centa pri dizelskem gorivu. To je približno enako maržam, ki jih je lahko Petrol od marca 2022 zaračunaval na Hrvaškem.
Ključno vprašanje je, zakaj se je vlada zdaj marže odločila oklestiti. Kot že omenjeno, so na ministrstvih za finance in gospodarstvo, ki ju vodita Klemen Boštjančič in Matjaž Han, poudarili, da so to storili zaradi inflacije.
Do te razlage so, tako naši viri, precej skeptični tudi v vrstah nekaterih največjih lastnikov Petrola. Drži, da so marže na goriva ena od redkih spremenljivk inflacije, na katero lahko vlada dejansko vpliva. A res je tudi, da postavka »prevoz« v zadnjem letu praktično ni vplivala na indeks cen življenjskih potrebščin, saj so cene goriv podobne kot lani. Tudi napovedi kažejo, da naj bi se inflacija v območju evra do jeseni 2024 približala meji dveh odstotkov, torej skoraj prepolovila.
Vse to je verjetno razlog, da v kuloarju krožijo tudi druge razlage, kaj je v ozadju znižanja marž. Po eni od teh gre za potezo, s katero naj bi država, ki je prek Slovenskega državnega holdinga (SDH) in drugih podjetij še vedno največja lastnica Petrola, izrazila nezadovoljstvo, da pri upravljanju te družbe praktično nima nobene besede.
Država piše javne pozive, do Petrola pa ne more
Čeprav uradne potrditve teh informacij ni, je nesporno dejstvo, da Petrol od leta 2021, torej še z obdobja Janševe vlade, upravljavsko obvladuje Dari Južna, lastnik skupine Perspektiva. Na takratni skupščini je Petrol dobil nadzorni svet, v katerem prevladujejo ljudje iz kroga Južne, za »njegovega« pa po zamenjavi oblasti tudi predsednik nadzornega sveta Janez Žlak, sicer nekdanji prvi mož SDH.
Kdo ima v Petrolu glavno besedo, se je videlo na skupščini januarja letos, ko je država želela iz nadzornega sveta odpoklicati Aleksandra Zupančiča, nekdanjega vodjo kabineta ministra za okolje Andreja Vizjaka, sicer enega največjih malih delničarjev Petrola. Za to bi morala zbrati tri četrtine glasov prisotnega kapitala, a ji to ni uspelo, saj je kot eden redkih proti glasoval tudi blok Darija Južne. Ta je tedaj stališče SDH označil za »problematično«.
Podobno so državo »povozili« na skupščini maja letos, ko so vsi večji delničarji razen SDH glasovali za bistveno višjo dividendo. Ob zadnjih kadrovanjih v Petrolu so na SDH, ki ga vodi Žiga Debeljak, nadzornike pozvali k dodatnim pojasnilom glede menjav v upravi. Pri tem jih, tako naši viri, ni zmotila zamenjava Nade Drobne Popović, ampak način izbire novih članov uprave, dejstvo, da so bili kot največji lastniki o zadnjem dogajanju obveščeni le iz medijev, trend poslovanja in številni odhodi iz vrst srednjega menedžmenta Petrola.
Težava za državo je, da bi lahko bila v Petrolu v upravljavskem smislu »zaklenjena« še leto in pol, saj se mandat dosedanjim nadzornikom izteče šele aprila oziroma julija 2025. Vsaj javno do zdaj ni znano, da bi se država o predčasnem upravljavskem prevzemu družbe skušala resneje dogovoriti z dvema blokoma ostalih delničarjev: slovaško-češko skupino J&T in hrvaškimi pokojninskimi skladi.
Kot ena od možnosti ji ostaja tudi dogovor z Južno, ki je državi v preteklosti na skupščinah že znal »posoditi« glasove v zameno za imenovanje enega ali dveh »njegovih« nadzornikov. Južna sicer izjav o dogajanju v Petrolu ne daje.
