Na naših cestah je vse več jeklene pločevine, ki se poskuša drenjati po cestah, ki so v takšnem stanju, kakršnem pač so. A ker se slovenski vozni park pospešeno stara – povprečen avtomobil pri nas že krepko presega starost 10 let – je tudi odsluženih vozil vse več. Nekje ta morajo končati, a žal prepogosto obtičijo in razpadajo na parkiriščih ali kje ob cesti. In da, tudi parkirišč vse bolj primanjkuje.
V Sloveniji je bilo konec leta 2022 skoraj 1,7 milijona registriranih cestnih vozil, iz prometa pa se jih na leto izloči med 60.000 in 80.000. Po nekaterih podatkih jih je v tem času v sistemu razgradnje končalo zgolj 8228. Torej jih več kot 50.000 dejansko izgine neznano kam, to pa po podatkih sekcije avtoserviserjev pri OZS predstavlja več kot 900 ton nevarnih odpadkov. Nataša Mikulin, predsednica Odbora za izrabljena vozila pri OZS, pravi, da z izginulimi vozili izgubijo tudi sledljivost nad odpadnim oljem, hladilnimi tekočinami in drugimi odpadki. »Osemdeset odstotkov surovin iz izrabljenih vozil gre na azijske trge,« poudari.
Največje težave so v urbanih okoljih
Slovenija je leta 2018 v želji po zmanjšanju onesnaževanja okolja uvedla dajatev na odjavljena vozila. Ukrep žal ni pokazal želenih rezultatov, število izdanih dajatev narašča, število zbranih odsluženih vozil pa strmo upada. Veliko nevšečnost namreč predstavljajo tudi zapuščena vozila, ki na eni strani onesnažujejo okolje, na drugi pa kazijo parkirišča in predvsem odžirajo parkirna mesta. Na Mestni občini Ljubljana ugotavljajo, da v zadnjih letih opažajo zmanjševanje števila obravnav zapuščenih vozil, kar naj bi bila tudi posledica kampanje ozaveščanja prebivalcev, ki so jo sprožili leta 2020 in je očitno dosegla svoj namen. »Leta 2022 smo obravnavali 529 prijav zapuščenih vozil, kar je 121 manj kot leto prej,« pravijo na ljubljanskem mestnem redarstvu.
Odstranitev zapuščenega vozila sicer poteka po določenem vrstnem redu. Ko inšpektor za ceste ali občinski redar najde zapuščeno vozilo, namesti nanj pisno odredbo, s katero se naloži odstranitev vozila najpozneje v treh dneh od dneva izdaje odredbe. »Če zapuščeno vozilo ni odstranjeno v tem roku, ga odstrani pristojni izvajalec rednega vzdrževanja cest. Po treh mesecih se lahko, potem ko se pridobi serijska številka šasije vozila, zapuščeno vozilo uniči ali proda. Odstranitev vozila iz prvega ali tretjega odstavka tega člena se opravi na stroške lastnika vozila. Z globo 120 evrov se kaznuje lastnik zapuščenega vozila, ki vozila ne odstrani kljub temu, da je bila odrejena odstranitev,« so povedali na direktoratu za okolje, v sektorju za odpadke.
Kazni so lahko visoke
Na JP Ljubljanska parkirišča in tržnice dodajajo, da so leta 2022 odpeljali 1652 vozil, od tega je bilo 1578 vozil prevzetih, v ekološko razgradnjo pa je bilo predanih 74 vozil. »Do novembra letos pa smo skupaj odpeljali 1394 vozil, od tega je bilo 1329 vozil prevzetih, v ekološko razgradnjo je bilo predanih 65 vozil,« pojasnjujejo na JP. Občani Ljubljane lahko zapuščeno vozilo prijavijo na telefonsko številko 01/306 1620 ali na elektronski naslov glavna.pisarna@ljublhjana.si, pri tem je dobrodošlo, da se ob prijavi poda čim več podatkov o zapuščenem vozilu (lokacija, barva in tip vozila, fotografija). Najpogosteje lastniki svoje vozilo zapustijo zaradi starosti vozila in neukosti lastnikov o brezplačni razgradnji odsluženega vozila. Danes lahko lastniki odsluženih vozil le te prijavijo na več kot 60 lokacijah in podjetjih. Tako vozilo je prepovedano pustiti v naravnem okolju, ga odvreči, razstaviti ali z njim drugače nenadzorovano ravnati, za tako početje fizični osebi grozi kazen od 1000 do 1200 evrov kazni.
Ekološka in ekonomska škoda je velika
In ne le da so »odžiralci« parkirnih mest, taka vozila so nevarna tudi za okolje, saj odsluženo motorno vozilo vsebuje več kot 30 kilogramov nevarnih snovi. Med njimi so svinec, živo srebro, kadmij, šestvalentni krom, PCB, olja, tekočine proti zmrzali, zavorne tekočine, gorivo, akumulator, zaradi katerih ga uvrščamo med nevarne odpadke. To pomeni 95 odstotkov teže odsluženega vozila za ponovno uporabo in predelavo. Torej naj bi šlo v klasične odpadke z odlaganjem le pet odstotkov teže praznega vozila. Za ponovno uporabo so primerni deli, ki niso vitalnega pomena za varnost vozila in potnikov, nepoškodovane šipe, luči, motor in deli motorja, deli karoserije. Po podatkih združenja proizvajalcev avtomobilska industrija porabi veliko zalog različnih materialov v Evropi, med drugim zahteva kar 42 odstotkov vsega aluminija, 44 odstotkov magnezija, 63 odstotkov platinskih kovin, 67 odstotkov naravne gume in 30 odstotkov redkih kovin, te potrebe pa se z večjo elektrifikacijo vozil le še povečujejo. Zato se ob tem, da vozila ne gredo v razgradnjo in reciklažo, poleg škode naravi ustvarja tudi velika ekonomska škoda, ki na leto pri nas meri okoli pet milijonov evrov.
