V industriji, podjetjih, je evidenca delavca na delovnem mestu že dolgoletna obveza. V okviru vodenja evidence o izrabi delovnega časa je sedaj treba voditi tudi evidenco odmora za malico in njeno trajanje, saj se ta šteje v redni delovni čas in zanj delavec dobi plačilo. Dolgoletni ptujski gostinski delavec Marjan Skok je ob začetku uveljavitve novele zakona o evidencah na področju dela in socialnega varstva opozoril na to, da je ta neizvedljiv v gostinstvu in turizmu, tudi v industriji in podjetjih.
Že v prvih dneh 15-odstotni upad
Evidenca malice, polurnega odmora, je poslovanju restavracije Gastro, ki še vztraja pri pripravi toplih malic, že v prvih dneh prinesla 15-odstotni upad, ker delavci iz bližnjih obratov, tovarn več ne prihajajo na regresirani topli obrok. Kritičen je do pripravljavca zakona, do delodajalcev in Obrtno-podjetniške zbornice, da so bili »tiho«, ko se je pripravljala novela že omenjenega zakona. »Ljudje, ki niso vezani na to, politiki, visokošolski učitelji, torej izjeme, njim je vseeno. Tudi vodstva v podjetjih gredo jest, ko lahko gredo jest. Pri nas v gostinstvu pa je specifika, ne more biti malica opredeljena na pol ure. Mi včasih jemo slabše kot marsikdo. Mi moramo delati, ko so gostje pri nas. Ne moremo reči, zdaj pa se gremo štempljat za malico, počakajte pol ure, da vam bomo postregli. Kdo si lahko to izmisli in zapiše v zakon, povejte?! V gostinstvu lahko gremo jest, ko se gostje najedo. Včasih jemo tudi za šankom,« je resnico čisto odkrito povedal Skok.
Zakonodaja tepe po gostincih že dolgo
Že od prvega dne uveljavitve sprememb pri evidentiranju delovnega časa se v gostinskem obratu Gastroja srečujejo z upadom malic. »To, da gostinci že leta pijemo tinto, nikogar ne briga. Kot nikogar ne briga, če mi neko podjetje ne plača za malice, če gre v stečaj in gostinca dodatno ogrozi v njegovem poslovanju. V času korone, ko nismo delali, nas nihče ni odvezal plačila za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča in še česa. Koliko nesmiselnih zakonov smo sprejeli v zadnjih tridesetih letih, ki so udarili po gostinstvu in turizmu? Začelo se je s Kebrovim zakonom, šilčki so do 10. ure prepovedani, pivo in vino ne, četudi se nekdo lahko v tem času napije tudi od vina in piva. Nato je prišel protikadilski zakon, ki je od gostincev zahteval ureditev kadilnic. Vmes pa se je zgodil še hacap. Veliko denarja smo vložili v to, da lahko izvajamo vso to zakonodajo. Mi bi morali učiti inšpektorje, mi imamo prakso, oni so samo v knjigah prebrali o čistih in nečistih poteh. Hacap lahko nadzoruje nekdo, ki ima večletno prakso v gostinstvu, ne pa samo na papirju. Že od nekdaj, ko še ni bilo hacapa, piščančjega mesa nismo nosili mimo zelenjave, ker to ne gre. Vse to smo vedeli že pred 50 leti. Ker pa je nekdo moral nekaj narediti, je uvedel hacap.«
Bodo topli obroki »izumrli«?
Če bo šlo tako naprej, če se bo upad malic še povečeval, jih bodo v Gastroju morali prenehati pripravljati za tiste, ki so doslej še prihajali v njihovo restavracijo. »Drugo je seveda, kjer imajo podjetja lastne razdelilnice in jim je mogoče malico dostavljati z določenim časovnim zamikom. Vse več pa je podjetij, ki se odločajo za izplačilo regresa za malico v denarju, namesto da bi delavcem v resnici omogočili topli obrok v osmih urah. Nihče pa jih ne more prisiliti v to, da bodo uredila razdelilnice hrane, če jih doslej še niso imela,« ugotavlja Skok.
Zaposleni v industriji, podjetjih, kjer nimajo razdelilnic oz. primernih prostorov, v katerih bi lahko na človeka vreden način pomalicali, se bodo sedaj prehranjevali v garderobah. Se je kdo ob tem vprašal, kje bodo končali ostanki hrane? Za gostinca se ve, kaj mora narediti vsak dan sproti z ostanki hrane. Prostor, v katerem delijo hrano, vselej očistijo, kot tudi odpeljejo biološke odpadke. Tega sedaj ne bo. To je daleč od hacapa, zato tudi vprašanje, zakaj smo ga sploh uvedli, če pa ga sedaj ne bo mogoče izvajati.
Igrajo se (tudi) z zdravjem ljudi
Kot kaže, gre v tem primeru za novo ogrožanje zdravja delavca na delovnem mestu. »Na eni strani govorimo, kako skrbimo za to, da bi imeli zdrave delavce, delamo pa popolnoma drugače oz. v njegovo škodo. Zaradi takšnih ali drugačnih razlogov so že v preteklosti v nekaterih podjetjih ukinili obrate družbene prehrane. Namesto za toplo malico gre denar sedaj za vse drugo, samo ne za toplo malico. Podjetja pa z izplačilom regresa za malice v denarju navidezno povišujejo že tako mizerne plače zaposlenih v industriji. Dolgoročno to ne bo šlo, igramo se z zdravjem ljudi. Samo poglejmo šoferje, tri četrtine je bolnih na želodcu, črevesju, ledvicah itd., ker se niso imeli časa zdravo prehranjevati. Lahko pa delavcem omogočimo topel obrok, če bomo določili, da je malica od 10. do 11. ure ali od 12. do 13. ure, tako kot je to v tujini,« še pove Marjan Skok, ki poziva odgovorne, naj se že enkrat jasno opredelijo glede zdravega prehranjevanja zaposlenih. Še prej pa odpravijo birokratske nesmisle pri štempljanju po novem.
Tisti gostinci, ki še pripravljajo malice, bodo morali iskati nove poti do gostov, če bodo želeli preživeti. Opazno pa je tudi, da se je v nekaterih gostilnah povečalo naročanje hrane po telefonu z osebnimi prevzemi, ker nihče noče tvegati. Sankcije za neupoštevanje zakona so visoke.
