Po navedbah infektologinje Mateje Logar med virusnimi okužbami še vedno prevladuje koronavirus, s katerim je okužena približno tretjina hospitaliziranih, a je covid-19 večinoma pridružena bolezen. Na ljubljanski infekcijski kliniki je hospitaliziranih 80 bolnikov, od tega jih osem potrebuje intenzivno terapijo. "Od 80 hospitaliziranih bolnikov jih je nekaj takšnih, pri katerih je covid-19 vodilna diagnoza, se pravi tisto, zaradi česar so prišli v bolnišnico. Pri teh je v ospredju starejša populacija s številnimi pridruženimi boleznimi. Ti imajo dejavnike tveganje za težji potek bolezni," je izpostavila infektologinja. Po njenih besedah je bila večina ljudi, ki prihajajo na infekcijsko kliniko, cepljena v prvem obdobju, poživitvenih odmerkov pa večina posameznikov iz rizičnih skupin ni prejela.
Na infekcijski kliniki so zaznali tudi nekaj okužb z gripo, a se po navedbah infektologinje nihče od okuženih z gripo ne zdravi v bolnišnici. Med otroci pa se že pojavljajo tudi okužbe z respiratornim sincicijskim virusom (RSV).
Še vedno na hodnikih
Logar je povedala, da jo žalosti, da so nekateri bolniki še vedno nastanjeni na hodnikih infekcijske klinike. "Na žalost je situacija takšna, da ne gre samo za to, da bi bolniki, ki potrebujejo hospitalizacijo, prenočili na hodniku in da bi naslednje jutro oziroma tekom dneva našli ustrezno namestitev na oddelkih, tako da žal včasih na hodniku ostanejo tudi po štiri dni," je dodala.
Dodatne postelje so trenutno na voljo v Bolnici Petra Držaja v Šiški, v diagnostično-terapevtskem servisu (DTS), kjer se je napovedovala možnost zagotovitve dodatnih postelj, pa po besedah Mateje Logar "večjih aktivnosti v tej smeri trenutno ni", ker so tudi prostori v DTS trenutno preveč zasedeni.
Infektologinja je opomnila še, da je cepljenje še vedno priporočljivo, kot najbolj smiselno pa je izpostavila cepljenje proti gripi in covidu-19. Še vedno so priporočljivi tudi ukrepi za preprečevanje prenosa okužb, kot je redna higiena rok z razkuževanjem in izogibanje prostorom, kjer se nahaja večje število ljudi, med katerimi je izpostavila zlasti nakupovalna središča.
NIJZ: Okužbe dihal v porastu
Da so akutne okužbe dihal v porastu, so danes poudarili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). K obolevnosti z znaki akutne okužbe dihal precej prispeva koronavirus, veliko je tudi rinoviroz, krožijo pa tudi drugi običajni respiratorni virusi.
Epidemiološka situacija glede respiratornega sincicijskega virusa (RSV) in gripe je sicer primerljiva z lansko sezono, je pa trenutno zbolelih z RSV več kot v preteklih tednih, so v sporočilu za javnost pojasnili na NIJZ.
Število obiskov in posvetov v ambulantah družinskih zdravnikov in pediatrov zaradi akutnih okužb dihal je v prejšnjem tednu še naprej naraščalo. Več bolnikov je bilo predvsem iz delovno aktivne populacije, torej starih med 20 in 64 let. Prav tako se je v ambulantah zaradi tega vzroka povečal obisk starejših od 65 let.
Pri družinskih zdravnikih in pediatrih je bilo tudi več obiskov bolnikov zaradi gripe oziroma gripi podobne bolezni. Povečanje obiskov je bilo najbolj izrazito med otroki, starimi do treh let in od štirih do sedem let. Pri starejših od 65 let povečanja gripe oziroma gripi podobne bolezni niso zaznali. Pojavnost akutnih okužb dihal in gripe oziroma gripi podobnih bolezni je sezoni primerna in podobna kot v enakem obdobju lani, navaja inštitut.
Laboratorijske preiskave
V laboratorijih so v prejšnjem tednu potrdili viruse, ki povzročajo gripo, v 2,1 odstotka vseh testiranih vzorcev. Med vzorci, odvzetimi v mreži primarnega zdravstva, jih je bilo na gripo pozitivnih šest odstotkov, med vzorci iz bolnišnic pa dva odstotka. Gripe je več v Severovzhodni Sloveniji. Kroži tudi RSV, ki je najpogostejši povzročitelj akutnega bronhiolitisa majhnih otrok. Potrjen je bil v 3,4 odstotka vzorcev.
Med povzročitelji akutnih okužb dihal še vedno močno prevladujejo rinovirusi, potrdili so jih v 23 odstotkih testiranih vzorcev. Koronavirus so potrdili v 26 odstotkih testiranih vzorcev, delež pozitivnih pa je višji pri vzorcih, ki so jih odvzeli pri bolnikih, ki se zdravijo v bolnišnicah.
Priporočajo cepljenje
Ne glede na porast respiratornih okužb je cepljenje proti gripi in covidu-19 še vedno smiselno, saj je najbolj učinkovit, varen in preprost način preprečevanja bolezni in njenih posledic. Priporočljivo je predvsem za ljudi z večjim tveganjem za težek potek bolezni, cepljenje proti gripi pa je priporočljivo tudi za vse ostale, ki želijo sebe in svoje bližnje zaščititi pred boleznijo.
V letošnji sezoni se je proti gripi cepilo že več kot 100.000 ljudi. Cepljenje proti gripi in covidu-19 je brezplačno za vse prebivalce, cepljenje proti pnevmokoknim okužbam s polisaharidnim cepivom pa je brezplačno za starejše ljudi in kronične bolnike.
Priporočila
Če posameznik opazi znake okužbe, kot so slabo počutje, znaki prehlada, kašelj, povišana temperatura, glavobol, težko dihanje, bolečine v mišicah, izguba vonja ali okusa, bolečine v žrelu, naj ostane doma, saj s tem omeji širjenje okužbe. Po potrebi naj se po telefonu posvetuje s svojim izbranim osebnim zdravnikom. Izogiba naj se tesnejših stikov z drugimi, dokler simptomi ne izzvenijo in ne ozdravi, svetuje inštitut.
"Kašljamo in kihamo le v rokav ali v robček ter stran od drugih. Robček po uporabi odvržemo v koš, roke pa si umijemo z vodo in milom. Če kihate in smrkate ter si ob tem pokrijete usta ali nos z dlanjo, z neposrednim dotikanjem bližnjih površin (kljuk, držal) prenesete kužne izločke na površine. S tem se poveča tveganje, da se bodo okužile druge osebe, ki se dotikajo onesnaženih površin, saj virusi pogosto vstopajo v naše telo prek nečistih rok ali s kapljičnim prenosom," poudarja NIJZ.
Uporaba obraznih zaščitnih mask je priporočljiva za osebe, ki spadajo med ranljive skupine prebivalstva, zlasti v zaprtih, slabo prezračenih prostorih, v katerih je hkrati prisotnih veliko ljudi, so še poudarili na inštitutu. Svetujejo tudi redno prezračevanje prostorov.
