Podjetje Acron iz Slovenj Gradca je eden največjih zmagovalcev poslov z zaščitno opremo med epidemijo covid-19. V času prvega vala je državnemu zavodu za blagovne rezerve prodalo za več kot 22 milijonov evrov mask, pri čemer mu je šla tedanja oblast ves čas močno na roke. Iz teh poslov je izšlo z rekordnim dobičkom.
Zdaj je istemu podjetju uspel nov veliki posel, v katerem ima spet ključno vlogo država. Lastniki Acrona, člani družine Lampret, so se namreč z Mestno občino Slovenj Gradec dogovorili, da bo ta od njih odkupila poslovno stavbo, v kateri je bil do zdaj sedež podjetja. Zanjo je občina, ki jo vodi župan Tilen Klugler (SD), plačala 1,5 milijona evrov.
Toda denar za nakup je občina v celoti prejela od države. Natančneje, od ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj, ki ga vodi Aleksander Jevšek (SD). Tudi kronologija dogajanja nakazuje, da je bil posel zelo verjetno že vnaprej dogovorjen, očitno tudi na politični ravni.
Oglas objavili tik pred razpisom
Podjetje Acron je stavbo v poslovno-industrijski coni Pameče začelo prodajati 23. februarja letos. Takrat je objavilo oglas na spletnem portalu koroške regionalne razvojne agencije (RRA), ki je v solastništvu Mestne občine Slovenj Gradec. Pričakovana cena za »večji poslovni objekt, ki se nahaja na tranzitni legi«, je bila 1,4 milijona evrov.
Le dan pozneje, 24. februarja, so na Jevškovem ministrstvu objavili javni razpis za sofinanciranje projektov ekonomsko-poslovne infrastrukture na obmejnih problemskih območjih v letih 2023 in 2024. Namen: financiranje izgradnje ali razširitve ekonomsko-poslovnih con oziroma inkubatorjev. Na razpis se je prijavila tudi slovenjgraška občina, ki jo vodi Jevškov strankarski kolega.
Teden dni po izteku roka za oddajo ponudb so na občini javnosti že razkrili svoje načrte. Pojasnili so, da »načrtujejo vzpostavitev novega podjetniškega inkubatorja, ki predvidoma ne bo novogradnja, ampak nakup zemljišča z objektom«. Do zdaj je takšen inkubator že deloval v Slovenj Gradcu, a je skoraj polno zaseden. »Občina želi zato nov podjetniški inkubator vzpostaviti čim prej, a je pri tem odvisna od uspeha na razpisu za pridobitev sredstev,« so poudarili.
Omenimo, da podjetniški inkubator deluje v okviru RRA, ki je februarja objavila oglas za prodajo poslovne stavbe.
So vnaprej vedeli, da bodo dobili denar?
Septembra je ministrstvo objavilo seznam prejemnikov razpisnih sredstev, med katerimi je bila tudi slovenjgraška občina. Zagotovila si je 1,6 milijona evrov, kar je najvišji mogoč znesek na razpisu. Že mesec dni pozneje je občina z lastniki Acrona podpisala pogodbo o nakupu stavbe za 1,5 milijona evrov. To pomeni, da je bila končna cena za 100 tisoč evrov višja od oglaševane - in za prav toliko nižja od vsote, ki jo je občina na razpisu prejela od države.
So torej na občini že vnaprej vedeli, da bodo za posel dobili denar od države? So bili na ministrstvu že vnaprej obveščeni, kolikšen znesek morajo odobriti, da bo občina izpeljala nakup? So v podjetju Acron prav zato oglas za prodajo stavbe objavili tik pred objavo razpisa?
»Za nakup smo se odločili, ker je bil objavljen javni razpis ministrstva. (...) V objektu je predviden pisarniški in proizvodni podjetniški inkubator Slovenj Gradec, s čimer bomo pripomogli k izvajanju podjetniške dejavnosti,« so nam pojasnili na Mestni občini Slovenj Gradec. Poudarili so še, da je dokumentacijo za posel soglasno potrdil mestni svet. To je storil na dopisni seji sredi aprila, dva dni pred iztekom roka za oddajo vloge za razpis.
Denar za nakup bo prejelo podjetje Manal nepremičnine, ki ga je ustanovila družina Lampret, lastnica Acrona. Nanj so leta 2021, torej že po koncu poslov z zaščitnimi maskami, prenesli njegove naložbene nepremičnine. S kupnino bodo lahko poplačali tudi 1,2 milijona evrov vredno bančno posojilo, ki je bilo vpisano na prodani nepremičnini. Posel z občino bo tako pomagal tudi pri zniževanju zadolženosti Acrona in z njim povezanih podjetij. Manal nepremičnine so imele konec lanskega leta za več kot štiri milijone evrov finančnih obveznosti, Acron pa skoraj trikrat več.
Poslom z maskami sledili nepremičninski projekti
V istem času se vodilni v Acronu lotevajo novih nepremičninskih projektov. Njegov direktor Samo Lampret je septembra lani postal 34-odstotni lastnik podjetja Exiit invest, ki ima v lasti nekaj manjših nepremičnin v Slovenj Gradcu in Radljah ob Dravi. Njegova večinska lastnica je Alenka Urnaut, dolgoletna vodilna uslužbenka v poslovnem imperiju Tomaža Ročnika. V času prejšnje vlade je bila članica upravnega odbora zdaj že nekdanje Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), bolj znane kot slaba banka. Od leta 2021 je članica nadzornega sveta Petrola.
Lampret je julija letos postal tudi polovični lastnik podjetja Osolmo za oddajanje nepremičnin. Preostala polovica je v rokah Bojana Papiča, nekdanjega dolgoletnega prvega moža Lesnine, ki je obogatel z njeno prodajo avstrijskemu pohištvenemu velikanu XXXLutz. Od takrat se ukvarja z nepremičninskimi posli in posojanjem denarja na sivem trgu.
Podjetje Acron je sicer znano iz afere maske. Njegove posle z državnim zavodom za blagovne rezerve je kot sporne prvi označil njegov nekdanji uslužbenec Ivan Gale. Poznejša revizija, ki jo je opravilo računsko sodišče, pa je ugotovila več nepravilnosti v poslih med državo in Acronom. Izkazalo se je, da je imelo podjetje med vsemi najboljše pogoje dobave. Pogodbo z zavodom je dobilo brez predhodnega varnostnega preverjanja.
Zmagovalec afere maske
Kot je znano, je zavod z Acronom spomladi 2020 sklenil za 30 milijonov evrov poslov, kar je največ med vsemi dobavitelji. V Slovenijo bi moral pripeljati več kot osem milijonov zaščitnih mask tipa FFP2. Ključna je bila pogodba, po kateri bi državi dobavil pet milijonov mask po ceni 3,9 evra. To je bila dotlej ena najvišjih cen za tovrstni tip mask. Medtem ko so morali ostali dobavitelji v izrednih razmerah opremo dobaviti v največ mesecu dni, bi morali v Acronu to narediti najpozneje do oktobra, torej pol leta pozneje.
Še isti dan je gospodarski minister Zdravko Počivalšek oziroma njegov pooblaščenec izdal soglasje k pogodbi. Pozneje, po javnih nastopih Galeta, začetku kriminalistične preiskave in vloženi interpelaciji proti Počivalšku, se je vršilec dolžnosti direktorja zavoda Tomi Rumpf z Acronom dogovoril za znižanje cene na 2,65 evra na kos.
Toda, kot so že takrat opozorili na portalu necenzurirano.si, je šlo za izrazito škodljiv posel za državo. V tistem času je bilo namreč mogoče maske na trgu neposredno od proizvajalca kupiti za tretjino te cene. Iz več ponudb, ki smo jih pridobili od kitajskih ponudnikov, izhaja, da bi za masko FFP2 ob naročilu večje količine skupaj s prevozom odšteli nekaj več kot en evro. To pomeni, da bi lahko Acron za osem milijonov mask FFP2 na Kitajskem plačal manj kot deset milijonov evrov, slovenski državi pa bi jih prodal za okoli 21 milijonov evrov. V letu 2020 je Acron po podatkih ebonitete.si ustvaril 3,4 milijona evrov čistega dobička.
