Kaj pomenijo te spremembe za povprečnega gospodinjskega odjemalca elektrike? "Ne bo nam treba kuhati ponoči, uporaba toasterja nas ne bo udarila po žepu in obračun omrežnine sam po sebi ne prinaša dviga omrežnine," je danes na novinarski konferenci v Ljubljani zagotovila direktorica Agencije za energijo Duška Godina, potem ko so se v medijih pojavile objave, ki so bile po njenih besedah zavajajoče ali neresnične.
Izračuni agencije kažejo, da bo povprečen gospodinjski odjemalec (s porabo okoli 4000 kWh letno) v letu 2024, v katerem bo novi način veljal od 1. julija naprej, plačal približno en odstotek manj omrežnine kot v letu 2023. Približno enak učinek bo po navedbah agencije tudi pri malih poslovnih odjemalcih. Če bi nov obračun omrežnine veljal vse leto, pa bi ta odjemalec na letni ravni ob nespremenjeni rabi omrežja plačal 11,91 evra oz. pet odstotkov manj omrežnine kot v letu 2023. Bo pa strošek omrežnine drugače porazdeljen - v višji sezoni, v zimskih štirih mesecih, bo višji, v nižji sezoni pa nižji.
Poleg razlikovanja v nižji in višji sezoni ter po časovnih obdobjih posameznega dneva bo po novem pomembno, ali bo odjemalec presegel dogovorjeno obračunsko moč - to bo elektrooperater določil za vsakega odjemalca glede na njegovo konično porabo v preteklem obdobju - saj se bo ta prekoračitev dodatno zaračunala.
Prehodno obdobje za testiranje
Dodatnega zaračunavanja prekoračitve pa v prvih dveh letih še ne bo, saj je določeno prehodno obdobje. Zato Godina gospodinjstvom za naslednji dve leti ne priporoča spreminjanja dogovorjene moči. V tem času bodo lahko spremljali svojo porabo ter bodo obveščeni o morebitnih prekoračitvah in o tem, kakšni bi bili dodatni stroški. "Zaračunavanje presežene moči ni kazen, temveč je po predvsem pomembna varovalka za primere, ko bi želeli dogovorjeno moč znižati na minimum in ne bi spreminjali naših navad pri rabi energije," je dodala.
Primer: toplotna črpalka in električno vozilo
Primer odjemalca s sončno elektrarno, toplotno črpalko, električnim vozilom pa kaže, da je njegova trenutna obračunska moč precej nizka in ima zaradi tega razmeroma nizko omrežnino iz konic, ki bodo pa podlaga za določitev dogovorjene moči, je povedala Godina in dodala, da takšen odjemalec omrežje bremeni bolj, kot mu je zaračunano. Po novem bo obremenjen bolj, bo pa lahko to zvišanje s prilagoditvami - npr. z določanjem obratovanja toplotne črpalke v obdobjih, ko bo omrežnina nižja - ublažil.
Skupno pobrana omrežnina bo do vključno leta 2026 ostala nespremenjena, saj se bodo višji stroški elektroperaterjev, ki so med drugim posledica višjih cen elektrike, ki se izgubi v omrežju, po lani sprejeti interventni zakonodaji krili iz drugih virov, je povedala Godina.
Dolgo se ni vlagalo, zdaj pa bodo dražili
So bo pa omrežnina, iz katere operaterji zagotavljajo oskrbo z električno energijo in razvoj omrežij, v prihodnje zaradi zelenega prehoda ter predvidoma večje porabe elektrike in večjih koničnih obremenitev omrežja - s povečevanjem števila toplotnih črpalk in električnih avtomobilov - morala zvišati, je dejala Godina. "Zeleni prehod nas bo stal," je dodala.
Podobno je predsednik Energetske zbornice Slovenije in direktor Elesa Aleksander Mervar poudaril, da zelenega prehoda "za ta denar, ki je danes", ne more biti.
Eles je to, da se omrežnina v Sloveniji v zadnjih letih ni zviševala, uspel zagotavljati s povečanimi prihodki, ki jih je ustvaril s povečanjem t. i. komercialnih čezmejnih prenosnih kapacitet, je pojasnil. A ob zvišanju vseh stroškov po njegovih besedah ni mogoče pričakovati, da bi omrežnina ostala na enaki ravni.
Novi sistem obračunavanja omrežnine bo po dveh prestavitvah - najprej je bilo določeno, da bo uveden 1. januarja 2024 in nato 1. marca 2024 - začel veljati 1. julija 2024. "Tega datuma ne bomo več prestavljali," je danes dejala Godina. Po novem bo obračunavanje različno v višji (od začetka novembra do konca februarja) in nižji sezoni. Določenih bo pet časovnih blokov, pri čemer bodo lahko v posameznem dnevu nastopili trije časovni bloki.
